Jedro

V izpodbijani odločbi ni obrazloženo, kako izvedene spremembe vplivajo na z gradbenim dovoljenjem določene lokacijske in druge pogoje ter na elemente, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta in predpisane bistvene zahteve. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba pa onemogoča kontrolo ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Upravne enote Izola, št. 351-13072006 z dne 1. 3. 2010 se odpravi in se zadeva vrne Upravni enoti Izola v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožečima strankama povrniti stroške tega postopka v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni od prejema te sodbe, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Izola tožečima strankama, ki sta nastopali kot investitorja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nove kmetije za potrebe terapevtske skupnosti na parc. št. 3431/2 k.o. A. naložila, da morata, pred izdajo uporabnega dovoljenja za predmetni objekt, pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta tožeči stranki kot investitorja dne 23. 10. 2006 podali vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt zgrajen na parc. št. 3431/2 k.o. A. Dne 5. 6. 2007 je komisija opravila tehnični pregled, člani katere so, po pregledu dokumentacije in izvedenih del, podali naslednje pripombe: strokovnjak za gradbena dela B.B. iz C. d.o.o., da: - so bili v skladu z gradbenim dovoljenjem za obravnavano gradnjo predvideni trakti A, B., C, D, E, in F, izvedeni pa so le trakti C, D, E in F, - je poleg navedenega razlika med predvidenim po gradbenem dovoljenju in izvedenim stanjem še v sledečem: -da je bil trakt C predviden v etažnosti K+P+1 in s pritličjem na koti 225,20 m n.m., izveden trakt C pa je v etažnosti P+1 in s koto pritličja 222,85 m n.m., - da je bil trakt D predviden delno v etažnosti K+P+1, delno v etažnosti P+1, kar je bilo tudi izvedeno, vendar s koto pritličja na 222,84 m n.m., predvidena kota pritličja pa je bila na 223,80 m n.m., -da je bil trak E predviden kot delavnica s koto kleti nakoti 219,15 m n.m, v izvedenem traktu E pa je dejanska namembnost jedilnica s koto kleti na 219,53 m n.m. - da je namembnosti spremljajočih prostorov v objektu E prilagojena za razdelilno kuhinjo, kar ni bilo predvideno - da je konstrukcijsko trakt E različen od predvidenega po gradbenem dovoljenju, ker so nosilne obodne stene in stebri različnih dimenzij oziroma z različnimi odprtinami; predstavnik soglasodajalca Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območne enote Piran, D.D., da : - ugotavlja, da deli objekta C, D, E in F niso izvedeni tako, ko je to določeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 11-03/P, julij 2003, na katerega je ZVKDS OE Piran izdal kulturnovarstveno soglasje S/III-2848-03 z dne 4. 12. 2003; objekt je spremenjen v etažnosti, tlorisni zasnovi, spremenjena je oblika strehe, spremenjeni so materiali, spremenjeni so detajli, zato je objekt drugačen, kot je načrtovan - investitorju predlaga, da v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine pridobi dopolnjene kulturnovarstvene pogoje in na osnovi njih kulturnovarstveno soglasje k izvedenim delom; predstavnik soglasodajalca in solastnika zemljišča Občine Izola, E.E., da: - PID zunanje ureditve ni skladen z izvedenim stanjem na terenu in ni bil posredovan Občini Izola, kot je zahtevano s soglasjem Občine Izola - zunanja ureditev in objekti v varovalnem pasu niso izvedeni skladno s PGD št. 11-03/9 in na njega izdanim soglasjem št. 344-11-57/2003 z dne 6. 10. 2003 in sicer da: - vsi zidovi na strani ceste niso izvedeni z ustreznim odmikom od vozišča ceste; - prometna signalizacija ni postavljena in označena kot je prikazano s PID-om zunanje ureditve in pogojem soglasja, - višina zidov in izvedba zidov ovira preglednost cestnega priključka št. 2, - izveden telefonski priključek ni bil prikazan v PGD-ju in za njega ni pridobljeno ustrezno soglasje, - je odvodnjavanje cestnega priključka št. 2 izvedeno s provizorično rešetko brez odvajanja vode, kar ni v skladu z izdanim soglasjem o potrebnem odvajanju meteornih vod s priključka, - cesta ni povrnjena v prvotno stanje (mulda vzdolž zidu), - je preliv iz kanala izveden v ponikovalnico na strani ceste in ni izveden skladno s projektom izvedenih del zunanje ureditve; -zunanja razsvetljava objekta vzdolž ceste ni bila prikazana v PGD in nanjo ni bilo izdano soglasje; strokovnjakinja za sanitarno zdravstveno področje, F.F. iz Zavoda za varstvo pri delu Ljubljana, PE Koper: - da je treba dostaviti potrdilo o opravljeni dezifekciji vodovodne instalacije z izvidom o ustreznosti pitne vode.

Iz navedenega torej izhaja, da niti objekt niti zunanja ureditev le tega nista izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem št. 351-171/2003/GD-04/26 z dne 16. 4. 2004, zato je bila tožečima strankam izdana odločba št. 351-130/2006 z dne 2. 7. 2007, s katero jima je bilo naloženo, da pred izdajo uporabnega dovoljenja pridobita spremembo gradbenega dovoljenja in potem ponovno zaprosita za tehnični pregled. Upravno sodišče RS je s sodbo opr. št. U 354/2007-7 z dne 23. 6. 2009, po vloženi tožbi investitorjev, navedeno odločbo Upravne enote Izola opravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, ker je bilo po oceni sodišča, obrazložitev navedene odločbe tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti, ker iz nje niso razvidni razlogi, za takšno odločitev organa prve stopnje.

Po ponovni proučitvi zadeve je bilo ugotovljeno, da so razlogi za odločitev v odločbi št. 351-130/2006 z dne 2. 7. 2007 utemeljeni in v skladu s predpisi. Odločitev, da je treba za izvedene spremembe, ki so nastale med gradnjo pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja namreč temelji na 2. odstavku 95. člena v zvezi s 73. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 102/04-uradno prečiščeno besedilo 1, 126/07 in 108/09 – ZGO-1). V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe povzema ugotovitve članov komisije za tehnični pregled ter ponovno zaključuje, da nista ne objekt ne zunanja ureditev izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem za gradnjo obravnavanega sklopa objektov. Kdaj se šteje, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, pa je določeno v 2. odstavku 95. člena ZGO-1, to je, če je mogoče na podlagi projekta izvedenih del ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. V 73. členu ZGO-1 pa je določeno, da je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da to pomeni za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta, ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev. V konkretnem primeru gre tako za spremenjeno namembnost objekta, kot tudi za spremembo njegovih gabaritov (spremenjena etažnost in tlorisna zasnova), spremenjeno oblikovanje (spremenjena je oblika strehe, materiali, detajli) in za spremenjeno konstrukcijsko zasnovo (nosilne obodne stene in stebri so različnih dimenzij oziroma z različnimi odprtinami pri traktu E). Pri zunanji ureditvi pa gre za spremenjeno lego in velikost posameznih elementov (zidov) kot tudi za dodatno izvedeno komunalno opremo. Glede na navedeno zaključuje, da sta investitorja dolžna vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja skladno s 73. členom ZGO-1, saj so navedene spremembe takšne, da vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta, ali predpisane bistvene zahteve.

Ministrstvo za okolje in prostor RS je z odločbo št. 35110-1/2007-16 z dne 23. 7. 2010 pritožbo tožečih strank zoper izpodbijano odločbo, zavrnilo.

Tožeči stranki v tožbi navajata, da je upravni organ prve stopnje nepopolno ugotovil dejansko stanje, kljub izrecnemu navodilu Upravnega sodišča RS v sodbi št. U 354/2007-7 z dne 23. 6. 2009. Morali bi namreč na temelju izjav posameznih članov komisije za tehnični pregled oziroma z izvedencem gradbene stroke, ugotoviti ali je zgrajeni objekt varen, nadalje ali je zgrajen skladno s predpisi oziroma odgovoriti na vprašanje, ali obstajajo zadržki za izdajo uporabnega dovoljenja. Zaradi opustitev navedenih ugotovitev upravni organ ni mogel sprejeti odločitve, ki je tudi v izrecnem nasprotju z navodilom v sodbi Upravnega sodišča RS. Glede na vse navedeno predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Na podlagi 1. odstavka 89. člena ZGO-1 mora investitor pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z odgovornim nadzornikom in odgovornim vodjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotovi, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, tako da je objekt mogoče uporabljati in da je izdelan projekt izvedenih del. Na podlagi 1. odstavka 90. člena ZGO-1 pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ko ugotovi, da je zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s 4. in 5. odstavkom 89. člena ZGO-1, s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, imenuje komisijo za tehnični pregled in določi datum tehničnega pregleda. S tehničnim pregledom se mora ugotoviti ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem; ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da je objekt izveden v skladu z gradbenimi predpisi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za gradnjo in s predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir; ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo preprečeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici; ali je projekt izvedenih del izdelan v skladu s predpisi; ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba (1. odstavek 95. člena ZGO-1). Šteje se, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, če je mogoče na podlagi projekta izvedenih del ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. V primeru objekta iz 17. člena tega zakona, takšne spremembe nastale med gradnjo, tudi ne smejo vplivati na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb (2. odstavek 95. člena ZGO-1). Če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. V tem primeru se gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni treba izdati novega gradbenega dovoljenja (2. odstavek 73. člena ZGO-1).

V konkretnem primeru je sporno ali je treba za izvedene spremembe, ki so nastale med gradnjo, pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja skladno z določilom 73. člena ZGO-1. Na podlagi upravnih spisov je razvidno, da je organ prve stopnje s sklepom št. 351-130/2006 z dne 28. 5. 2007 imenoval komisijo za tehnični pregled, ki je tehnični pregled opravila dne 5. 6. 2007. V obrazložitvi odločbe organ prve stopnje navaja, da objekt in zunanja ureditev nista izvedeni v skladu z gradbenim dovoljenjem, zato si mora investitor pred izdajo uporabnega dovoljenja pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja in zaprositi za ponovni tehnični pregled. Po presoji sodišča je obrazložitev organa prve stopnje glede na določila 2. odstavka 95. člena ZGO-1, 3. točke 1. odstavka 96. člena ZGO-1 in 2.odstavka 73. člena ZGO-1 tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, ker iz nje niso razvidni razlogi za odločitev organa prve stopnje (3. in 5. točka 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99 in nasl., v nadaljevanju ZUP). Glede na zgoraj citirane določbe ZGO-1, namreč ni dovolj zgolj povzetek pripomb članov komisije za tehnični pregled, ki so jih podali na zapisnik po opravljenem tehničnem pregledu dne 5. 6. 2007 in na temelju le teh, brez ustrezne strokovne podlage in obrazložitve zaključiti, da sta investitorja dolžna vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, ker izvedene spremembe vplivajo na spremembo, z gradbenim dovoljenjem, določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta, ali predpisane bistvene zahteve (2. odstavek 73. člena ZGO-1). V izpodbijani odločbi namreč še vedno ni obrazloženo, kako izvedene spremembe vplivajo na z gradbenim dovoljenjem določene lokacijske in druge pogoje ter na elemente, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta in predpisane bistvene zahteve. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba pa onemogoča kontrolo ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis.

Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče tožbi, v skladu z 2. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo skladno s 3. odstavkom 64. člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K 2. točki izreka: Sodišče je zahtevku tožečih strank za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), ki v 2. odstavku 3. člena določa, da se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350,00 EUR, povečani za 20% DDV (sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 408/2008 z dne 25. 9. 2008).