12. 7. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 8. julija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 285/2000 z dne 13. 12. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1587/99 z dne 19. 1. 2000 in sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 1623/95 z dne 1. 6. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora sedanji ustavni pritožnik izprazniti stanovanje in ga izročiti lastniku. Hkrati je zavrnilo njegov posestnomotenjski zahtevek.

Pritožbeno sodišče je obe odločitvi potrdilo. Revizijsko sodišče je revizijo zoper odločitev o izpraznitvi zavrnilo, revizijo zoper odločitev o posestnomotenjskem zahtevku pa kot nedovoljeno zavrglo.

2.Ustavni pritožnik trdi, da so mu z izpodbijanimi sodbami in sklepom kršene človekove pravice iz 14., 19., 21., 22., 23., 25., 26., 32. do 36., 50., 53., 56. in 63. člena Ustave, 5., 6., 8. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin ter 1. člena Protokola k tej konvenciji.

3.Pritožnik zahteva od Ustavnega sodišča razveljavitev izpodbijanih sodnih odločitev ter "popravo krivic na državne stroške."

4.Namesto utemeljitev vseh teh kršitev in vsake od njih pa pritožnik ponavlja svoje pravne poglede in dejanske stanove, ki jih je brez uspeha uveljavljal oziroma zatrjeval že v pravdi, dodaja navedbe o tem, kako je zoper sodnike, ki so o njegovih stvareh sodili na prvi in na drugi stopnji, vložil obtožne predloge zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, in zatrdi, da gre za "sistematično in naklepno sodno politično preganjanje", ker je predsednik Stranke enakopravnih dežel.

5.Ustavna pritožba ni še ena pravdna instanca, da bi se v njej razčiščevalo, kako je bilo v končanem sojenju uporabljeno procesno in materialno pravo ter ugotovljeno dejansko stanje. Do ustavne pritožbe je po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) upravičen, kdor meni, da mu je z odločitvijo sodišča kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina. Tako kršitev pa mora ne le zatrjevati, temveč tudi dokazovati (prvi odstavek 53. člena ZUstS).

6.Ustavni pritožnik zatrjuje kršitev kar šestnajstih človekovih pravic, a za nobeno od njih ne ponudi utemeljitve, s čim da mu jih izpodbijane sodne odločitve kršijo. Z zmerjanjem o naklepnem nezakonitem ravnanju sodišč in sodnikov in s ponujanjem razlage, da gre za sodno politično preganjanje, ni mogoče nadomestiti potrebnih utemeljitev in dokazov.

7.Za zatrjevane kršitve torej očitno ne gre, zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti. Ustavno sodišče vendarle še pojasnjuje pritožniku, da o popravi krivic na državne stroške ni pristojno odločati.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonitem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger zanjo Namestnik predsednice Jože Tratnik