Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlagateljica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko je sodišče stike med očetom in otrokom začasno uredilo tako, da ti potekajo ob njeni prisotnosti, in to pod pogojem, da se s tem strinjata tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec, če soglasja ni, pa stiki ne potekajo. Sodišče je torej odločitev o tem, ali bodo ti stiki izvajali, prepustilo staršema (mati mora s takimi stiki soglašati, prav tako mora s takimi stiki soglašati oče, ki na stiku tudi ne sme biti opit). Mati soglasja za navzočnost na stikih ne poda, to pa pomeni, da teh stikov ne bo. Zato je njena pritožba, da naj se odločitev spremeni tako, da stikov ni, neutemeljena, saj s tem, ko soglasja za take stike ne da, doseže prav ta rezultat.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (IV. točki) potrdi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagateljice se pridrži za končno odločitev.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog predlagateljice in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo ter stike med nasprotnim udeležencem in otrokom strank, A. A., rojenim ... 2019, ki so določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v ... II N 00/2020 z dne 26. 5. 2020, začasno določilo za vsak četrtek od 14.45 do 16.00 ure pod nadzorom Centra za socialno delo X (CSD), v prostorih Vrtca ... (I. točka izreka) in vsak torek med 16.00 in 18.00 uro ter izmenjaje vsako soboto ali nedeljo od 9.00 ure do 13.00 ure na način, da je na stikih prisotna tudi predlagateljica, ob predhodnem soglasju obeh staršev, če soglasja ni, pa se stiki ne izvajajo; prav tako se stik ne izvede in tudi ne nadomesti ob vidnih znakih opitosti nasprotnega udeleženca (IV. točka izreka). Stiki pod nadzorom se izvedejo 8–krat in se v primeru opravičene odsotnosti otroka ali očeta nadomestijo (II. točka izreka). CSD je dolžan enkrat mesečno poročati o poteku stikov (III. točka izreka), začasna odredba pa velja do izvedbe 8ih stikov, najdlje pa 3 mesece (V. točka izreka). Kar je zahtevala predlagateljica več oziroma drugače, je sodišče zavrnilo (VI. točka izreka). Odločilo je, da ugovor ali pritožba zoper izdano začasno odredbo ne zadržita njene izvršitve (VII. točka izreka), odločitev o stroških postopka pa si je sodišče pridržalo do končne odločitve v postopku (VIII. točka izreka).
2. Zoper odločitev o tem, da se stiki ob torkih in sobotah ali nedeljah izvajajo ob prisotnosti matere ob predhodnem soglasju obeh staršev, sicer pa ne, (IV. točka izreka) se je pravočasno pritožila predlagateljica in predlaga, da pritožbeno sodišče to točko spremeni tako, da odloči, da stiki, določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v ... II N 00/2020 z dne 26. 5. 2020 v času trajanja začasne odredbe ne potekajo, nasprotni udeleženec pa je dolžan predlagateljici v roku 15 dni povrniti stroške postopka. Kot bistveno navaja, da na stikih ne želi biti prisotna in biti nasprotnemu udeležencu varuška. Komunikacija med strankama se je s strani nasprotnega udeleženca poslabšala, ko je spoznala novega partnerja. Soglasja k takim stikom ne bo nikoli podala.
3. Nasprotni udeleženec na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Kot že navedeno predlagateljica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko je sodišče stike med očetom in otrokom začasno uredilo tako, da ti potekajo ob njeni prisotnosti, in to pod pogojem, da se s tem strinjata tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec, če soglasja ni, pa stiki ne potekajo. Stik se ne in ne nadomesti tudi, če oče kaže vidne znake opitosti. Sodišče je torej odločitev o tem, ali bodo ti stiki izvajali, prepustilo staršema (mati mora s takimi stiki soglašati, prav tako mora s takimi stiki soglašati oče, ki na stiku tudi ne sme biti opit). Mati soglasja za navzočnost na stikih ne poda, to pa pomeni, da teh stikov ne bo. Zato je njena pritožba, da naj se odločitev spremeni tako, da stikov ni, neutemeljena, saj s tem, ko soglasja za take stike ne da, doseže prav ta rezultat. Pritožbo je zato treba ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12).
6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagateljice je sodišče pridržalo za končno odločbo (163. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/2019.