Jedro

Ugotavljanje obstoja duševne motnje zahteva strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Ravno zato ZDZdr v postopkih za namestitev osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve zahteva pregled osebe s strani izvedenca psihiatrične stroke in pridobitev njegovega izvedenskega mnenja (drugi odstavek 75. člena v zvezi s 43. členom ZDZdr).

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se osebi A. A. omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) in da se zadrži na zdravljenju v varovanem oddelku Doma B. še najdalj do 11. 10. 2026 (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje oseba po postavljeni odvetnici. Navaja, da je sodišče nepravilno ugotovilo, da trpi za vaskularno demenco s kognitivnim upadom ter osebnostno, krajevno in časovno neorientiranostjo. Prav tako so napačne ugotovitve, da pritožnica ogroža sebe in druge ter da njenega varstva in oskrbe ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ter vzrokov in ogrožanja odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Očitno je, da so za pritožnico več kot primerni in uporabni drugi pristopi in načini, kako se ji lahko uredi življenje, zato prisilno zdravljenje in zadržanje v varovanem oddelku nista dopustna. Tudi čas zdravljenja je določen neustrezno, saj pritožnica pričakuje, da se bo njeno zdravje izboljšalo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Namestitev osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda1 brez privolitve pomeni hud poseg v pravice nameščene osebe. Dopustna je ob strogih pogojih, določenih v prvem odstavku 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), in sicer: 1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; 2) če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; 3) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 4) če je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; 5) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi) in 6) če oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

5.Izpodbijani sklep ni obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr. Sklep vsebuje jasne in skladne razloge o vseh odločilnih dejstvih, je razumljiv in ga je mogoče preizkusiti.

6.Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo pravno pomembna dejstva ter pravilno presodilo in zadosti obrazložilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za podaljšanje zadržanja pritožnice v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve še za čas enega leta.

7.Ugotavljanje obstoja duševne motnje zahteva strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Ravno zato ZDZdr v postopkih za namestitev osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve zahteva pregled osebe s strani izvedenca psihiatrične stroke in pridobitev njegovega izvedenskega mnenja (drugi odstavek 75. člena v zvezi s 43. členom ZDZdr). Postavljena izvedenka je ugotovila, da je pri pritožnici prisoten napredovali kognitivni upad v sklopu vaskularne demence, zaradi prisotne duševne motnje pa sta hudo motena njena presoja realnosti in obvladovanje ravnanja. Pritožnica je osebnostno le delno orientirana, medtem ko je krajevno in časovno popolnoma neorientirana. Prisotne so motnje spomina, izvršilne funkcije so okrnjene, pozornost in koncentracija sta slabše usmerjeni. Pritožbena graja takšnih ugotovitev ne zdrži kritične presoje. Pritožnica med pogovorom s sodiščem in izvedenko tako ni vedela povedati svojega priimka in starosti, prav tako ni vedela, kje se nahaja in ali je že dopolnila 90 let. Ni je bilo mogoče vezati v urejen pogovor, njen govor je bil nerazumljiv, odgovori nesmiselni. Tudi iz izvida domske psihiatrinje z dne 25. 9. 2025 izhaja, da je pri njej prisotna vaskularna demenca in da je v celoti osebnostno, krajevno in časovno neorientirana, kognitivni upad pa je prisoten na vseh področjih.

8.Pritožnica nasprotuje presoji sodišča, da je zaradi opisane duševne motnje in njenih simptomov hudo ogroženo njeno zdravje, vendar se ne sooči z ugotovitvami, ki so bile podlaga takšne presoje. Nobenega dvoma tako ni, da pritožnica ne zmore poskrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe, kot so npr. prehrana, higiena, jemanje predpisanih zdravil. Brez ustrezne pomoči bi te potrebe ostale nezadovoljene. Še bolj je pomembno, da je pritožnica še vedno samostojno pokretna in bi brez ustreznega nadzora zaradi kognitivnega upada in krajevne neorientiranosti lahko padla, zatavala, se izpostavila neprimernim vremenskim okoliščinam in nevarnostim v prometu. Pri njeni starosti (92 let) pa je vsaka resnejša poškodba ali podhladitev resno ogrožajoča za zdravje, celo življenje.

9.Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da glede na zdravstveno stanje pritožnice vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot z bivanjem v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda. Pritožnica ne potrebuje le zdravljenja duševne motnje, temveč stalno varstvo in nadzor, celovito oskrbo in vsestransko podporo. V pritožbi sicer navaja, da je vse navedeno mogoče zagotoviti v njenem domačem okolju, vendar pri tem ostane na povsem splošni ravni. Tako ne navede, kam bi v primeru odpusta odšla, kdo bi prevzel skrb za njeno zdravje in življenje oziroma na kakšen način bi ji bila v domačem okolju nudena stalna oskrba in nepretrgano varstvo, ki sta nujna za preprečitev ogroženosti, izvirajoče iz njene duševne motnje.

10.Pritožnica ugovarja tudi času zadržanja v varovanem oddelku, češ da pričakuje izboljšanje svojega zdravstvenega stanja. Tudi te navedbe ne zdržijo kritične presoje. Pritožnica je stara 92 let in trpi za vaskularno demenco z napredovalim kognitivnim upadom. Glede na njeno starost ter kronično in napredujočo naravo duševne motnje izboljšanja njenega zdravstvenega stanja ni pričakovati.

11.Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1421/2025 z dne 6. 8. 2025, saj dejansko stanje v navedeni zadevi ni primerljivo obravnavanemu. Za razliko od obravnavane je v citirani zadevi oseba v pogovoru s sodiščem govorila logično, orientirano in prepričljivo, prav tako v tisti fazi postopka ni bilo zadosti ugotovljeno konkretno ogrožanje življenja, zdravja in premoženja nje oziroma tretjih oseb.

12.Pritožnica ni več sposobna oblikovati razsodnih odločitev o svojem zdravljenju, zato se neutemeljeno sklicuje na stališče, po katerem zavestna in razsodna odločitev za ogrozitev lastnega zdravja in življenja ne more biti podlaga za namestitev osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

13.Pritožbeni razlogi tako niso podani. Sodišče druge stopnje tudi ni zaznalo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (drugi odstavek 350. člena in 2. točka 365. člena ZPP, oboje v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Ker v spisu še ni izkazana vročitev sklepa vsem udeležencem postopka in zato ni mogoča presoja, ali jim je iztekel rok za vložitev pritožbe, višje sodišče ni izreklo, da se sklep v izpodbijanem delu potrdi. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko bo potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitnih drugih pritožbah.

-------------------------------

1Varovani oddelek je oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 2, 2-17, 30, 30/1, 43, 74, 74/1, 75, 75/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.