Jedro

Dejstvo, da toženca nista nasprotovala zamenjavi ključavnice, ne pomeni, da sta motila posest, ker dejanje ni bilo storjeno v njuno korist. Namestitev verige na dvorišču z namenom, da se prepreči parkiranje, ni neznatna sprememba posestnega stanja.

Izrek

A) Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep pod točkama II in VII spremeni tako, da se ti dve točki v celoti glasita: "II.

1. Ugotovi se, da je toženec T.Š. motil tožnici Ma. Š. in mladoletno Me.Š. v mirni in neposredni posesti stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše dne 15.9.1997 z zamenjavo ključavnice na vratih predmetnega stanovanja.

2. Toženec T. Š. je dolžan v roku 8 dni zamenjati ključavnico ali postaviti staro ali izročiti tožnicama ključ novo postavljene ključavnice na vhodnih vratih stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše in jima omogočiti nemoten vstop in bivanje v stanovanju.

3. Toženec T. Š. se je dolžan v bodoče vzdržati vsakega takega ali podobnega motilnega dejanja v škodo tožnic.

Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: 1. Ugotovi se, da sta toženca A. Š. in V. Š. motila tožnico Me. Š. in mladoletno M. Š. v mirni in neposredni posesti stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše, dne 15.9.1997 z zamenjavo ključavnice na vratih predmetnega stanovanja.

2. Toženca A. Š. in V. Š. sta dolžna v roku 8 dni zamenjati ključavnico ali postaviti staro ali izročiti tožnicama ključ novo postavljene ključavnice na vhodnih vratih stanovanja v prvem nadstropju stano- vanjske hiše in jima omogočiti nemoten vstop in bivanje v stanovanju.

3. Toženca A. Š. in V. Š. sta se dolžna v bodoče vzdržati vsakega takega ali podobnega motilnega dejanja v škodo tožnic.

VII.

Toženec T. Š. je dolžan povrniti tožnicama Ma. Š. in Me. Š. njune pravdne stroške v znesku 62.056,00 SIT (dvainšestdesettisočšestinpetdeset 00/100) v 15 dneh, toženca A. Š.

in V. Š. pa sta nerazdelno dolžna povrniti tožnicama Ma. Š. in Me. Š.

pravdne stroške v znesku 20.685,00 SIT (dvajsettisočšeststopetinosemdeset 00/100) v 15-ih dneh.

B) Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep pod točko III/1 in 2 potrdi.

C) Tožeči stranki Ma. Š. in Me.Š. sta dolžni povrniti toženima strankama A. Š. in V. Š. pritožbene stroške v znesku 22.388,00 SIT (dvaindvajsettisočtristooseminosemdeset 00/100) v 15 dneh z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.10.1999 do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o motenju posesti med pravdnimi strankami. Zahtevku je delno ugodilo, delno ga je zavrnilo, delno pa je tožbo zavrglo. Na pritožbo tožencev A. Š. in V. Š. je treba preiskušati tisti del sklepa, ki se nanaša na ugotovitev, da sta - poleg T. Š. - tudi toženca A. Š. in V. Š. motila tožnici Ma. Š. in mladoletno Me. Š. v mirni in neposredni posesti stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše dne 15.9.1997 z zamenjavo ključavnice. Sodišče je naložilo obema navedenima tožencema, da morata v osmih dneh zamenjati ključavnico ali postaviti staro ali izročiti tožnicama ključ novopostavljene ključavnice na vhodnih vratih opisanega stanovanja in jima omogočiti nemoten vstop in bivanje v stanovanju - poleg T. Š. Enako je odločilo, da se morata omenjena toženca - poleg T. Š. v bodoče vzdržati vsakega takega ali podobnega motilnega dejanja v škodo tožnic. Hkrati je ugotovilo, da sta omenjena toženca motila tožnico Ma. Š. v posesti dvorišča stanovanjske hiše na naslovu dne 15.9.1997 s tem, da sta postavila železno verigo, zaradi katere je bilo onemogočeno parkiranje na dvorišču pred stanovanjsko hišo. Odločilo je, da sta se omenjena toženca dolžna v bodoče vzdržati vsakega takega ali podobnega motilnega dejanja v škodo tožnice Ma. Š. Glede stroškov je pod točko VII ugotovilo, da so vsi toženci dolžni v 15 dneh povrniti tožnicama njune pravdne stroške v znesku 82.741,00 SIT.

Proti sklepu se pritožujeta toženca A. Š. in Ma. Š. iz vseh pritožbenih razlogov in navajata, da vlagata pritožbo zoper del sklepa in sicer zoper točko II/1, 2 in 3 ter točko III/1 in 2 in točko VII. Predlagata spremembo oziroma razveljavitev sklepa v tem delu in navajata: Glede točke II: Sodišče ugotavlja, da je ključavnico zamenjal tretji toženec sam. S tem, da toženca nista nasprotovala, nista motila tožnic. Toženca se nista imela pravice vtikati v zadeve lastnika, ki je tretji toženec.

Na stanovanju, ki ni njuna last, nimata nobenih pravic. Prvi toženec in druga toženka nista opravila nobenega motilnega dejanja.

Glede točke III: Oba toženca sta povedala, da je bil motiv za postavitev verige napovedano razgrajanje. Verigo sta odstranila takoj, ko nevarnosti ni bilo več. Gre za majhno spremembo posestnega stanja, za katero ni posebnega ekonomskega interesa. Napačna je odločitev sodišča prve stopnje tudi v delu, kjer vsem trem tožencem nalaga nerazdelno plačilo pravdnih stroškov. Za tako odločitev ni podlage. Ker so toženci različno motili tožnici, bi moralo sodišče tudi stroške odmeriti ločeno.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba ima prav, kolikor gre za dejanje, ki se nanaša na zamenjavo ključavnice. V tem delu je sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju napačno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče je zato v tem delu sklep spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, kolikor se ta nanaša na toženca A. Š. in V. Š., kajti onadva z opisanim dejanjem tožnic nista motila (člen 373 točka 4 ZPP v zvezi s členom 381 ZPP).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da omenjena toženca nista zamenjala ključavnice, pa tudi ni ugotovilo, da bi bila ključavnica zamenjana v njuno korist. To, da nista nasprotovala zamenjavi, ne predstavlja motenja posesti tožnic. Sodišče tudi ne ugotavlja, od kod naj bi njuna dolžnost, nasprotovati menjavi ključavnice, sploh izhajala. Če bi sicer imela podlago v spisu ugotovitev, da sta dala toženca tožnici jasno vedeti, da v hišo nima vstopa, pa bi to moglo predstavljati samostojno motilno dejanje, ki pa ni predmet spora, ne more pa imeti zveze z dejanjem, ki se nanaša na zamenjavo ključavnice. Toženca torej nista motila tožnic (člen 75 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR).

Pritožba pa nima prav, kolikor gre za dejanje, ki se nanaša na namestitev verige. V tem delu se pritožbeno sodišče v celoti strinja z razlogi izpodbijanega sklepa. Motenje posesti je bilo storjeno, iz razlogov izpodbijanega sklepa pa je tudi razvidno, da ni mogoče govoriti o tem, da bi šlo za tako spremembo posestnega stanja, ki bi ne pomenila motenja posesti. Namestitev verige na dvorišču z namenom, da se prepreči parkiranje, ni neznatna sprememba posestnega stanja.

Za to, da bi ukrep ne bil naperjen proti tožnici, pa v spisu ni podlage. V tem delu je bilo zato treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368 ZPP v zvezi s členom 381 istega zakona).

Ker je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi, je bilo treba odločiti tudi o stroških postopka na prvi stopnji. Pri tem je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev o stroških - točka VII - spremenilo tako, da je odločilo, da mora 3/4 stroškov nositi tretji toženec sam, 1/4 pa nerazdelno A. Š. in V. Š. kot prvi toženec in druga toženka. Pri tem je v zvezi z odmero stroškov upoštevalo odločitev sodišča prve stopnje in je štelo, da sta prvi toženec in druga toženka v pravdi uspela skupaj približno z 1/4. Ker tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje o tem, da morata prvi toženec in druga toženka pravdne stroške povrniti solidarno, je odločilo, tako da je 3/4 stroškov dolžan povrniti tretji toženec, 1/4 skupaj pa prvi toženec in druga toženka, ker sta delovala skupaj. Ker se pritožba ne našana na točko VIII sklepa, kjer je odločeno ob povrnitvi stroškov, ki jih morata plačati Ma. Š. in Me. Š., pritožbeno sodišče odločitve pod točko VIII ni spreminjalo.

Odločitev pritožbenega sodišča glede stroškov temelji na določilu člena 166/3 ZPP.

Pritožbeno sodišče je pri odločanju uporabilo določbe prejšnjega ZPP glede na člen 489 ZPP, Ur. l. SRS št. 26/99.