Jedro

Če ogleda ne more opraviti, ker ga prosilec onemogoči, je dolžna presoditi ostale izvedene dokaze in oceniti, kaj v tem smislu pomeni dejstvo, da ogled ni bil mogoč. Opraviti mora torej dokazno presojo izvedenih dokazov, pojasniti pomen tega, da je prosilec onemogočil ogled in zaključiti, kaj šteje za dokazano in zakaj. Ne more pa v javnem razpisu mimo pravil ZUP o dokazovanju dejstev določiti, da je obstoj nekega dejstva lahko dokazan izključno z ogledom oziroma da neko dejstvo ni dokazano zato, ker ji prosilec tega, da se bo preselil, ni pisno sporočil 10 dni pred preselitvijo.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 35220-3110/3123/2021 (3216) z dne 22. 4. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 25,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju organ prve stopnje) na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona, Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in 19. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju javni razpis) odločil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 380 točk in se uvršča na 1119. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1 (1. točka izreka), da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 560 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, socialne ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo, vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (2. točka izreka) in še, da v postopku izdaje te odločbe niso nastali stroški postopka (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik na podlagi predloženih dokazil uvrščen med upravičence, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine - lista A1. Organ je v nadaljevanju pojasnil način točkovanja po posameznih merilih. Ugotavlja, da je tožnik po opravljenem točkovanju dosegel 380 točk (po merilih 1.6. - 170 točk, po merilu 5.1. - 30 točk, po merilu 11.1. - 50 točk in po merilu 19. 4. - 130 točk), kar ga uvršča na 1119. mesto prednostne liste upravičencev.

3.Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami navaja, da tožniku niso bile priznane postavke: bivanje v neprimernem stanovanju (merilo po 2.1.), status roditelja, ki sam preživlja otroka - samohranilstvo (merilo po 6.2) in zdravstvene razmere (merilo po 7.1. in 7.2.). Glede točkovanja po merilu 6.2. navaja, da se ta status točkuje samo v primeru, če roditelj izkaže, da je preživnina neizterljiva. Iz sodne poravnave, s katero mu je bila zaupana v varstvo in vzgojo mladoletna hči, pa izhaja, da je njena mati zanjo dolžna plačevati preživnino. V zvezi z nepriznavanjem točk po merilih 2.1., 7.1. in 7.2. se sklicuje na Splošne določbe javnega razpisa. V zvezi s sporno uvrstitvijo na listo A in ne na listo B, pojasnjuje, da je uvrščanje odvisno od ugotovljenega neto dohodka prosilčeve družine.

4.Tožnik se z odločitvijo ne strinja. V tožbi uveljavlja, da bi moral biti pri dohodku v skupini B1, saj prejema dve plači. Ne strinja se s tem, da mu niso priznane točke kot samohranilcu. Trdi, da je pred preselitvijo poklical organ prve stopnje in povedal, da se konec februarja 2022 seli in zakaj. Dogovoril se je, da to sporoči še v pisni obliki, kar je tudi storil. Ko ga je članica komisije poklicala za ogled, je povedal, da lahko pokliče lastnika prvotnega stanovanja in se dogovori za ogled. Rečeno mu je bilo, da je v redu in da ga bodo še poklicali, vendar se to ni zgodilo. Opozarja, da je k vlogi priložil potrdila o tem, da imata s hčerko astmo in poročilo sodne izvedenke o vlagi in neprimernem bivanju. Meni, da so mu brez razlage in brez ogleda prostorov, ki ga je želel omogočiti, odbili 230 točk. Smiselno uveljavlja, da je toženka svojo odločitev oprla na stališče, da vlage v stanovanju ni mogoče upoštevati, ker ni bil opravljen ogled stanovanja. Pri tem ni razložila, zakaj ogled ni bil opravljen, saj ne drži, da 10. dni pred selitvijo ni sporočil, da se bo preselil niti ne drži, da ni bil mogoč. Prav tako manjka obrazložitev mnenja sodnega cenilca. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči o stvari. Ugotovi naj, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 610 točk, ter ga uvrsti na ustrezno mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, lista B1. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5.Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem ponavlja razloge drugostopenjske odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je tožnik z dopisom z dne 14. 3. 2022 organ obvestil, da se je s hčerko konec februarja preselil v drugo stanovanje. V tem obvestilu je glede ogleda navedel, da "itak imate knjigico od sodne izvedenke in poročilo ob oddaji." Trdi, da je komisija 16. 3. 2022 neuspešno poskušala opraviti ogled stanovanja in da iz listinske dokumentacije v predmetni zadevi ne izhaja, da naj bi uslužbence organa o selitvi informiral po telefonu. Glede samohranilstva poudarja, da je tožnik k dopolnitvi vloge priložil izpiske o prejemanju preživnine na transakcijski račun. Glede uvrščanja na posamezno listo pojasnjuje, da gre za avtomatizem, ki temelji na ugotovitvi dejanskega stanja, saj je v razpisnih pogojih postavljen fiksni dohodkovni kriterij.

6.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine v upravnem in sodnem spisu in zaslišalo tožnika.

7.Tožba je utemeljena.

8.Predmet tega upravnega spora je odločba organa prve stopnje, s katero je odločil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 380 točk in se uvršča na 1119. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1.

9.Med strankama je sporno točkovanje po merilih 6.2. status roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec), ki prinaša 40 točk, 2.1. po katerem se vrednoti bivanje v neprimernem stanovanju s 50 točkami, po merilu 7.1. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami in po merilu 7.2. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami. Prvi prinaša 80, drugi pa 60 točk.

10.Po drugem odstavku 8. člena Pravilnika se kriteriji in točkovno vrednotenje kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem, določijo v obrazcu. Nadalje 21. člen določa, da najemodajalci pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, uporabljajo za ocenitev stanovanjskih in socialnih razmer, v katerih živijo udeleženci razpisa in njihovi ožji družinski člani, obrazec iz priloge, ki je sestavni del pravilnika. Sodišče v nadaljevanju povzema vsebino v obrazcu določenih spornih kriterijev.

11.Po merilu 6.2. se status roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec), točkuje s 40 točkami, če sam preživlja otroka, kar dokazuje s potrdilom, da je preživnina neizterljiva. Točke iz tega naslova pripadajo tudi roditelju, ki uveljavlja preživnino preko preživninskega sklada. Glede na to pa se sodišče strinja s toženko, da je na ta način v merilu dejansko določeno, da se točke priznajo le, če je preživnina za otroka, ki živi s prosilcem, neizterljiva. Ker tožnik ni dokazal, da bi bila preživnina neizterljiva, mu toženka teh točk utemeljeno ni priznala.

12.Po merilu 2.1. kvaliteta bivanja se bivanje v neprimernem stanovanju točkuje s 50 točkami. Za neprimerno stanovanje se po obrazcu šteje stanovanje, ki je točkovano z manj kot 150 točkami po starem sistemu točkovanja oziroma 170 točkami po novem sistemu točkovanja. Natančnejša obrazložitev je v Navodilih, kjer je v zvezi s tem pojasnjeno, da mora prosilec kot dokaz priložiti zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja oziroma zapisnik o točkovanju, s katerim načeloma razpolaga upravnik objekta. Če objekt nima upravnika, ga je treba naročiti pri pooblaščenem ocenjevalcu vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženem cenilcu gradbene stroke oziroma fizični osebi, ki je opravila ustrezno izobraževanje.

13.Pri merilu 7. zdravstvene razmere je navedeno, da se zdravstvene razmere, opredeljene v točki 7.1. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok točkuje z 80 točkami, pod pogojem, da prosilec predloži diagnozo obolenja, ki jo izda osebni zdravnik v obliki potrdila. Kategorija se točkuje pod pogojem, da so v zapisniku o točkovanju stanovanje oziroma prostor, v katerem prosilčevo gospodinjstvo prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija razpisnika ob samem ogledu. Enaki pogoji so določeni po točki 7.2. pri kronični bolezni zgornjih dihal ali astmi odraslega družinskega člana, ki se točkuje z 60 točkami. Enako je pojasnjeno v Navodilih za izpolnjevanje vloge.

14.Ni sporno, da je tožnik k vlogi priložil Izvedeniško poročilo o prisotnosti vlage v delu stanovanja v visokem pritličju (II. etaži) v stanovanjskem objektu A., Ljubljana, z dne 27. 10. 2021, s priloženim Zapisnikom o točkovanju stanovanja (v nadaljevanju Poročilo), ki ga je izdelala B. B., izvedenka gradbene stroke. Priložil je tudi zdravniško potrdilo Zdravstvenega doma Ljubljana T. z dne 18. 10. 2021, da ima astmo ter zdravniško potrdilo Zdravstvenega doma U. z dne 14. 10. 2021, da ima njegova hči kronično vnetje zgornjih dihal.

15.Toženka pa verodostojnosti in prepričljivosti teh dokazov ni presojala. Iz drugostopenjske odločbe izhaja, da zato, ker je štela, da bi prvostopenjski organ točke po merilih 2.1. in 7. lahko dodelil le na podlagi komisijskega ogleda stanovanja, s katerim preverja verodostojnost podatkov v vlogi. Opozarja, da je bilo v Splošnih določbah javnega razpisa določeno, da mora prosilec, ki se namerava izseliti iz stanovanja, za katerega je izpolnil obrazec opisa stanovanjskih razmer, pravočasno, najmanj 10 dni pred izselitvijo, pisno, s priporočeno pošiljko, obvestiti razpisnika o izselitvi, da bo lahko komisija opravila ogled stanovanja zaradi zavarovanja dokazov. Sklicuje se tudi na z odebeljenim tiskom napisano opozorilo: "Če prosilec ne obvesti o preselitvi ali obvesti prepozno, da bi razpisnik lahko opravil ogled, se pri točkovanju upošteva le stanovanjski status, ne pa tudi druge stanovanjske razmere, opisane v vlogi, kot so kvaliteta bivanja, neprimernost površine stanovanja, funkcionalnost stanovanja in zdravstvene razmere, na katere vpliva prisotna konstrukcijska vlaga v stanovanju." Ugotavlja, da komisija 16. 3. 2022 ni mogla opraviti ogleda na naslovu A. v Ljubljani, ker je v spisu zaznamek, da je tožnik v telefonskem razgovoru povedal, da se je odselil na C. in da v prvotnem stanovanju ne more več zagotoviti ogleda. Iz listinske dokumentacije pa je razvidno le, da je z dopisom dne 14. 3. 2022 sporočil, da se je meseca februarja 2022 preselil na naslov C., Ljubljana.

16.Po presoji sodišča ta določba ni razpisni pogoj, ki bi določal, da lahko na razpisu sodeluje le kdor, omogoči ogled stanovanja v katerem je bival v času oddaje vloge. Nasprotno, iz teksta, ki celo izrecno poudarja, da bo lahko komisija opravila ogled stanovanja zaradi zavarovanja dokazov, izhaja, da je ogled eno od dokaznih sredstev, na podlagi katerega se komisija prepriča, ali trditve o slabih stanovanjskih razmerah držijo.

17.Toženka je pri tem prezrla, da je odločala v konkurenčnem postopku, v katerem v bistvu odloča o dodeljevanju javnih sredstev (saj so najemnine za stanovanja nižje, kot pri tržnih stanovanjih). V takih postopkih se Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) smiselno uporablja.¹ Pri tem pa za zadeve, kot je obravnavana, Pravilnik v petem odstavku 20. člena celo izrecno določa, da se za vodenje razpisnega postopka uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Vrhovno sodišče je poudarilo, da v takih okoliščinah z javnim razpisom ni mogoče določiti posebnega postopka, ki bi nadomestil uporabo pravil splošnega upravnega postopka. To bi bilo mogoče le s predpisom, tj. zakonom ali na njim temelječim zakonskim predpisom.²

18.V drugem odstavku 164. člena ZUP je določeno, da se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Kot dokaz se tako lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotovitev dejanskega stanja. Formalna dokazna pravila, torej zakonska pravila, ki določajo, da se sme neko dejstvo dokazovati le z določenimi dokazi, pomenijo poseg v pravico do enakega varstva iz 22. člena Ustave. Zakonska določba, ki omejuje dokaze pri uveljavljanju ustavnih pravic, je tudi v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave.³ Glede na to, da posebnih dokaznih pravil ni dovoljeno določiti v zakonu, jih ni dopustno uvesti niti s podzakonskimi predpisi in javnimi razpisi in še manj z navodili k izpolnitvi obrazcev.

19.Za dokazovanje obstoja spornih kriterijev za bivanje neprimernega stanovanja (točka 2.1.; 50 točk) in zdravstvenih razmer (točka 7.; možnih 140 točk) se tako v vseh in v obravnavanem primeru lahko uporabi vsak dokaz, s katerim je relevantna dejstva mogoče dokazovati. Toženka je sama zapisala, katera so primerna dokazna sredstva, in sicer točkovalni zapisnik (za kriterij pod 2.1. in 7.) in poročilo izvedenca (za kriterij pod 7.). Prav tako se obstoj vlage nedvomno lahko ugotavlja z ogledom. To, da si najemodajalec (zaradi dokazovanja stanovanjskih razmer, vključno z obstojem vlage) lahko ogleda stanovanje, izhaja ne samo iz ZUP ampak tudi iz drugega odstavka 22. člena Pravilnika. Toženka ima torej pravico opraviti tudi ogled, saj mora z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP). O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP).

20.Če ogleda ne more opraviti, ker ga prosilec onemogoči, je v skladu s citiranimi določili dolžna presoditi ostale izvedene dokaze in oceniti, kaj v tem smislu pomeni dejstvo, da ogled ni bil mogoč. Opraviti mora torej dokazno presojo izvedenih dokazov, pojasniti pomen tega, da je prosilec onemogočil ogled in zaključiti, kaj šteje za dokazano in zakaj. Ne more pa v javnem razpisu mimo pravil ZUP o dokazovanju dejstev določiti, da je obstoj nekega dejstva lahko dokazan izključno z ogledom oziroma da neko dejstvo ni dokazano zato, ker ji prosilec tega, da se bo preselil, ni pisno sporočil 10 dni pred preselitvijo.

21.Prvostopenjski niti drugostopenjski organ se, ker sta zmotno razlagala predpis oziroma javni razpis, do dokazov, priloženih k vlogi nista opredelila. Po presoji sodišča so tako utemeljeni tožnikovi tožbeni ugovori glede kršitve določb postopka, ker izpodbijana odločba nima vseh zakonsko predpisanih elementov, kot jih določa 214. člen ZUP. Ker se organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe do vsebine in dokazne vrednosti ne opredeli, ampak dokaze le našteva, ne dosega standardov obrazložene odločbe, ki jih določa prvi odstavek 214. člena ZUP.

22.Poleg tega tožnik ves čas postopka zatrjuje, da bi moral biti uvrščen v listo B1 in ne A1.

23.Iz 5. člena Pravilnika izhaja, da so prosilci, ki bivajo v dvočlanski družini upravičeni do dodelitve stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu pred letom razpisa ne presegajo 250% povprečne neto plače v državi. Pri tem po 9. členu prosilec, ki biva v dvočlanski družini, ni zavezanec za plačilo lastne udeležbe (lista A), če dohodek družine ne presega 135% povprečne neto plače v državi. Pravilnik s tem v zvezi s tem še določa, da se dohodki gospodinjstva upoštevajo v obsegu in na način, določenima v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, tj. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). V točki 2.2. javnega razpisa pa je določeno, da so prosilci upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 ne presegajo zgornje meje, določene v spodaj navedenih odstotkih od povprečne neto plače v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 1.208,65 EUR.

24.Toženka je na podlagi podatkov o dohodkih, prejetih od Finančne uprave RS za leto 2020 in podatkov o prejetih neobdavčenih dohodkih - preživnina in otroški dodatek v letu 2020 ugotovila, da je povprečni mesečni dohodek tožnika v letu 2020 znašal 1.148,99 EUR, torej pod mejno vrednostjo za uvrstitev na listo B1, ki je 1.631,67 EUR (135% nad povprečno neto plačo). Tožnik pa trdi, da tako ugotovljen dohodek ni pravi, saj prejema "dvojno" plačo. Iz upravnega spisa izhaja, da je k vlogi priložil potrdilo Banke Č., iz katerega izhaja, da je v času od 14. 1. 2020 do 15. 12. 2020 res prejel bistveno višji znesek, kot ga je ugotovila toženka. Priložil je tudi plačilne liste za mesec julij 2021 in avgust 2021, iz katerih izhaja, da je za 88 ur zaposlen pri delodajalcu D. D., s.p., za 88 ur pa pri E. d.o.o. Izplačana plača za julij 2021 naj bi tako znašala 2.331 EUR, za avgust pa 2.895,08 EUR. Toženka razlogov, zakaj teh dokazov o dohodkih tožnika ni upoštevala, ni pojasnila, kar pa bi po 3. točki prvega odstavka 214. člena ZUP morala.

25.Ker odločba ni sestavljena v skladu z 214. členom ZUP in je posledično ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in jo v skladu s četrtim in petim odstavkom istega člena zakona vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.

26.Sodišče še dodaja, da ni sledilo primarnemu tožbenemu predlogu, naj odloči v sporu polne jurisdikcije. Skladno s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 namreč lahko samo odloči o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če bi odprava upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo ter v primeru, če pristojni organ izda, potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči sodišča, ki se nanašajo na postopek. V obravnavani zadevi po presoji sodišča niso izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1. Odločitve v sporu polne jurisdikcije ne omogoča že sama narava spora. Sestavni del odločitve je namreč tudi ugotovitev tožnikovega položaja na prednostni listi, podatki spisa pa za odločitev o tem v sporu polne jurisdikcije ne dajejo zanesljive podlage.

27.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na obravnavi in tožnika v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 25,00 EUR (tretji odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške mu je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Glej X Ips 357/2015. 2 Glej X Ips 357/2015, tč. 17. 3 R. Pirnat v P. Kovač in E. Kerševan, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, PF Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 209.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 87 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 164, 164/2, 214

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) - člen 5, 8, 9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.