Up-145/02 - 5

8. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., Z., ki jo zastopa B. B., odvetnik v V., na seji senata dne 25. maja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 145/2001-2 z dne 20. 2. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 910/95-10 z dne 15. 11. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožničino pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, s katero je Ministrstvo kot pritožbeni upravni organ potrdilo sklep Oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Izola št. 201-9/95 z dne 27. 3. 1996, s katerim je le-ta postopek za ugotovitev državljanstva, začet na zahtevo ustavne pritožnice, ustavil, ker ta v postavljenem roku ni dopolnila pomanjkljive vloge.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Izpodbijanim odločbam očita arbitrarnost. Navaja, da je na upravni organ podala zahtevo, naj ugotovi, da je bila državljanka SFRJ in SR Slovenije in da je državljanka Republike Slovenije. Ker je k vlogi priložila stalni potni list Jugoslavije, izdan leta 1963, ki naj bi dokazoval njeno jugoslovansko državljanstvo, na poziv upravnega organa, naj priloži še potrdilo o tujem

državljanstvu in potrdilo o stalnem bivanju v tujini, ni odgovorila. Pritožnica je prepričana, da bi moral upravni organ odločiti o njeni zahtevi že na podlagi razpoložljivih podatkov in da je bila zahteva o dopolnitvi vloge nezakonita.

Poudarja, da za ugotavljanje njenega državljanstva po letu 1963 ni treba ugotavljati, ali ima tudi tuje državljanstvo in ali prebiva v tujini. Ker ni dvoma o tem, da je bila leta 1963 slovenska in jugoslovanska državljanka, bi moral upravni organ glede na njeno slovensko poreklo le ugotoviti, ali je ostala državljanka Jugoslavije po 23. členu Zakona o jugoslovanskem državljanstvu (Uradni list SFRJ, št. 38/64 - v nadaljevanju ZJD), ne pa postopka ustaviti. S takim ravnanjem naj bi kršil svojo dolžnost odločiti o zahtevku stranke. Ker sta sodišči potrdili nezakonito odločitev upravnega organa, naj bi ji s tem odrekli sodno varstvo.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Očitek pritožnice o kršitvi 23. člena Ustave je neutemeljen. Pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave je ustavno procesno jamstvo, zato domnevne kršitve te pravice ni mogoče utemeljevati z navedbo, da naj bi bila izpodbijana sodna odločba po vsebini napačna. Ustavitev postopka iz razloga, ker pomanjkljiva vloga kljub pozivu ni bila dopolnjena, kar predstavlja razlog za ustavitev v obravnavanem primeru,[1] pa sama po sebi ne pomeni kršitve 23. člena Ustave. Navedba pritožnice, da sta ji sodišči odrekli sodno varstvo, ne drži. Pritožnica je zoper odločitev upravnih organov vložila tožbo, ki jo je Upravno sodišče obravnavalo, prav tako je Vrhovno sodišče obravnavalo njeno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča.

5.Kršitev 22. člena Ustave pritožnica utemeljuje z navedbo, da je odločitev sodišč, ki sta potrdili sklep o ustavitvi postopka za ugotovitev državljanstva, ker pritožnica v postavljenem roku ni dopolnila vloge z zahtevanimi podatki, arbitrarna. Očitek pritožnice ni utemeljen. Odločitvi Vrhovnega in Upravnega sodišča (ki se je posebej sklicevalo na podrobno obrazložitev upravnega organa druge stopnje, v kateri je razumno pojasnjeno, zakaj je imel upravni organ ob dejanskem stanju, ki je izhajalo iz pritožničine vloge in uradnih evidenc, zakonsko podlago in razloge, da pritožnico pozove, naj vlogo dopolni s potrdilom o italijanskem državljanstvu in potrdilom o stalnem prebivališču v Z. sta zadostno in prepričljivo obrazloženi ter temeljita na zaključkih, ki so glede na pravilno razlago pravnih norm mogoči. Zgolj dejstvo, da pritožnica pravo razume drugače kot sodišči in upravna organa, pa na presojo, ali so bile v postopku kršene zatrjevane človekove pravice in svoboščine, ne more vplivati.

6.Ker z izpodbijanima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Tratniku, ki je bil izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan

Opomba

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. - ZDRS) določa, da se v primeru, če je bil postopek za ugotovitev državljanstva Republike Slovenije uveden na zahtevo stranke in postopka ni mogoče končati brez njenega sodelovanja, njen molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v danem roku ne opravi nobenega dejanja, potrebnega za nadaljevanje ali dokončanje postopka, oziroma če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresirana za nadaljevanje postopka. Postopka ni mogoče ustaviti, dokler ne potečejo trije meseci od opozorila (38. člen).