Jedro

Storilec je glede na dejstvo, da je bilo do točke izmerjene hitrosti njegovega vozila le nekaj hiš, bil v dejanski zmoti glede okoliščin, ki se jih v mejah potrebne pazljivosti ni moral in mogel zavedati, saj se mimo table za naselje ni peljal, zaradi nekaj hiš in prehoda za pešce pa se ob dejstvu, da mu je cesta nepoznana, ni mogel in moral zavedati, da je v naselju oziroma da je omejitev hitrosti 50 km/h. Vsled navedenemu so utemeljene pritožbene trditve, da je bil storilec v času storitve prekrška v neizogibni dejanski zmoti, razlogi sodišča prve stopnje, da se je storilec moral zavedati, da se nahaja znotraj naselja, saj ni peljal mimo znaka, ki označuje konec naselja, hiše pa so strnjene, pa glede na vse ugotovljene okoliščine (ko se storilec ni peljal mimo znaka, ki označuje začetek naselja, pri vključitvi iz stranske na lokalno cesto v naselju D. pa je do točke meritve bilo le nekaj hiš in prehod za pešce) pa glede na zgoraj povzeto definicijo "roba naselja" nepravilni.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da poslej glasi:

"Zahtevi za sodno varstvo storilca se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog Policijske postaje Slovenske Konjice št. ... z dne 6. 12. 2022 spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilca A. A., EMŠO: ...., stanujočega ... in naslovom za vročaje ..., državljana Republike Slovenije, zaradi prekrška po 2. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP, na podlagi 8. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavi.

II.Stroški predmetnega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) zoper plačilni nalog (PN) z dne 6. 12. 2022 zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu v plačilo naložilo sodno takso v znesku 90,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

2.Zoper sodbo se pritožuje zagovornik storilca iz pritožbenih razlogov kršitve materialnih določb ZP-1 ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. in 3. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijane sodbe tako, da se predmetni postopek o prekršku zoper storilca ustavi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V predmetnem postopku z ZSV se je storilec branil s trditvami, da se je dne 6. 12. 2022 ob 8.31 uri na regionalno cesto, kjer je bil izmerjen z nesamodejnim merilnikom hitrosti, pripeljal s stranske ceste iz smeri K., kjer je omejitev hitrosti vožnje 90 km/h, nato pa pri hišni števili ... zavil desno v smeri T. ter (-) da table za naselje iz njegove smeri ni bilo, ceste pa ne pozna, saj se po njej običajno ne vozi.

5.Po izvedeni dopolnitvi dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, (-) da se je storilec v naselje pripeljal po stranski cesti, na kateri je omejitev 90 km/h, (-) da se storilec ni peljal mimo znaka, ko označuje začetek naselja, saj takšen znak, gledano iz smeri vožnje storilca ni postavljen, (-) da se je storilec s hitrostjo 66 km/h vozil skozi naselje D., kjer je hitrost omejena na 50 km/h, najmanj 500 metrov, (-) da so na ravnini v naselju, na katero je zapeljal storilec, pred mestom meritve na levi strani hiše ter prehod za pešce, za mestom meritve hitrosti pa tudi avtobusna postaja na obeh straneh in še en prehod za pešce.

6.Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje zaključilo, da objekti ob cesti in prehod za pešce že pred mestom, kjer je bila storilčevemu vozilu izmerjena hitrost, očitno dajejo videz strnjenega naselja, storilcu pa očitalo storitev prekrška prekoračitve hitrosti znotraj naselja z zavestno malomarnostjo, ker je mislil, da če ni bilo table za začetek naselja, ni dolžan voziti po omejitvah, hkrati pa se je zavedal, da znotraj naselja velja omejitev hitrosti 50 km/h.

7.6. Pritožnik glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena dejstva, očita zmotnost zaključka o obstoju storilčeve odgovornosti za predmetni prekršek ter v zvezi s tem poudarja, da se je pritožnik do mesta izmerjene hitrosti z vozilom pripeljal po cestišču, ob katerem ni bilo nameščene table za naselje, da je nesporno, da storilec prebiva v C. in da v D. ni domačin, da se je pripeljal po cesti, kjer je bila omejitev hitrosti 90 km/h ter da je na dejstvo, da je ob cestišču bilo nekaj hiš, kljub temu, da table za naselje ni bilo, odreagiral ustrezno z omejitvijo hitrosti na 66 km/h, saj na podlagi ugotovljenih okoliščin ni mogel sklepati, da vozi v naselju, prav tako pa bi bilo to od voznikov v takih primerih nerealno pričakovati, ker v tem primeru ne bi vedeli, na katerih delih vožnje bi bil omejitev hitrosti 50 km/h, na katerih delih pa 90 km/h, saj ZPrCP definicije naselja ne določa.

8.Prvi odstavek 9. člena ZP-1 določa, da je za prekršek odgovoren storilec, ii je prekršek storil iz malomarnosti ali z naklepom.

9.Prekršek je storjen iz malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost) - (26. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z 8. členom ZP-1).

10.Prekršek je storjen v dejanski zmoti, če se storilec ob storitvi ni zavedal okoliščin, ki jih zakon določa kot znake prekrška, ali je zmotno mislil, da so okoliščine take, da bi bilo dejanje dopustno. Za prekršek, ki se stori iz malomarnosti, krivda storilca ne more biti izključena, če je bil v zmoti glede okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati (30. člen KZ-1 v zvezi z 8. členom ZP-1).

11.8. Iz ugotovitev izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi storilec poznal cesto, na kateri je bil ustavljen, pritožba pa utemeljeno opozarja, da storilec živi v C.

12.Po 79. točki prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah (ZCes-2) je rob naselja, z vidika urejanja cestne infrastrukture, rob prostorsko zaokroženega območja z najmanj desetimi objekti, v katerih se opravljajo različne dejavnosti, ki je za potrebe določanja prometnih ureditev in upoštevanja pravil cestnega prometa v naselju označen na cesti s predpisano prometno signalizacijo.

13.9. Pritožnik pravilno opozarja, da okoliščine po točki izvedene meritve hitrosti vozila storilca, ki jih sodišče prve stopnje poudarja v zvezi s tem, da bi se storilec moral zavedati, da vozi po naselju kljub temu, da se mimo table za naselje ni peljal (konkretno dve avtobusni postaji in prehod za pešce med njima), niso pravno relevantne za presojo storilčeve zavesti glede tega, da se vozi po naselju.

14.Glede okoliščin, ki so obstajale pred točko izmerjene hitrosti storilčevega vozila je sodišče prve stopnje ugotovilo le, da so bile v trenutku, ko je storilec v križišču zavil desno, hiše na obeh straneh ceste, nato prehod za pešce, ko je storilec zapeljal na ravnino pa hiše na levi strani ceste. Ob takih ugotovitvah pa pritožba pravilno opozarja, da je storilec glede na dejstvo, da je bilo do točke izmerjene hitrosti njegovega vozila le nekaj hiš, bil v dejanski zmoti glede okoliščin, ki se jih v mejah potrebne pazljivosti ni moral in mogel zavedati, saj se mimo table za naselje ni peljal, zaradi nekaj hiš in prehoda za pešce pa se ob dejstvu, da mu je cesta nepoznana, ni mogel in moral zavedati, da je v naselju oziroma da je omejitev hitrosti 50 km/h. Vsled navedenemu so utemeljene pritožbene trditve, da je bil storilec v času storitve prekrška v neizogibni dejanski zmoti, razlogi sodišča prve stopnje, da se je storilec moral zavedati, da se nahaja znotraj naselja, saj ni peljal mimo znaka, ki označuje konec naselja, hiše pa so strnjene, pa glede na vse ugotovljene okoliščine (ko se storilec ni peljal mimo znaka, ki označuje začetek naselja, pri vključitvi iz stranske na lokalno cesto v naselju D. pa je do točke meritve bilo le nekaj hiš in prehod za pešce) pa glede na zgoraj povzeto definicijo "roba naselja" nepravilni.

15.10. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 utemeljeni pritožbi zagovornika storilca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca ustavilo iz razloga po 8. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, saj je bilo na ugotovljeno dejansko stanje potrebno ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo, ker so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost za prekršek.

16.11. Posledično je odločilo tudi, da stroški postopka o prekršku bremenijo proračun, kot to določa četrti odstavek 144. člena ZP-1.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 8, 9 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 26, 30 Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 46, 46/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.