Jedro

3. odstavek 83. člena zakona o sodiščih - določbe o sodnih počitnicah - (Uradni list RS, št. 19/94 - 28/2000) ne velja za vročanje delodajalčevih odločitev o delavčevih pravicah, obveznostih in odgovornostih, saj pri njih ne gre za sodno pisanje. Zato tudi rok za vložitev tožbe, določen v 1. odst. 83. člena ZTPDR začne teči naslednjega dne od vročitve sklepa o razporeditvi, pa čeprav je bila vročitev opravljena med sodnimi počitnicami, ko sodišče ne dela, izteče pa se lahko šele prvi delovni dan po sodnih počitnicah in ne med sodnimi počitnicami.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo kot prepozno ter sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 4.025,00 SIT.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V pritožbi navaja, da je tožnik pravočasno vložil tožbo, upoštevaje konkretno določilo 83. člena zakona o sodiščih, ki izrecno določa, da sodišče v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta ne dela. Tudi rok, določen v 83. členu ZTPDR, predstavlja rok za vložitev tožbe pri pristojnem sodišču, ki pa v navedenem obdobju ne dela. Glede na citirano izrecno zakonsko določilo tožeča stranka meni, da je bila tožba, ki jo je tožnik vložil dne 21.8.1997, pravočasna, saj je od 16.8. do vložitve tožbe poteklo 5 in ne 15 dni, do 16.8.1997 pa sodišče ni delalo.

Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 3. odst. 83. člena zakona o sodiščih (ZS - Ur.l. RS št. 19/94 - 28/2000) in 4. odst. 112. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90). Po 3. odst. 83. ZS se čas sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta šteje za čas, ko sodišče ne dela in se tedaj sodna pisanja ne vročajo. V času sodnih počitnic se torej ne vročajo le sodna pisanja.

Ker pa dokončna odločba delodajalca, ki jo izda v postopku varstva pravic, ni sodno pisanje in se le-ta lahko vroča delavcu tudi v času sodnih počitnic, rok za vložitev tožbe prične teči naslednji dan od vročitve dokončne odločbe. Tožeča stranka je prejela dokončni sklep komisije za reševanje pritožb tožene stranke dne 1.8.1997. Zato ji je 15 dnevni rok za vložite tožbe, ki ga določa 83. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90), pričel teči in se je iztekel dne 16.8.1997. Ker je bila še ta dan sobota, torej dan, ko sodišče ne dela, bi bila tožba pravočasno vložena po 4. odst. 112. člena ZPP/77, v kolikor bi bila vložena v ponedeljek, dne 18.8.1997. Ker pa je bila tožba vložena šele 21.8.1997, je bila vložena prepozno, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo z izpodbijanim sklepom.

Glede na navedeno je zmotno tožnikovo zavzemanje v pritožbi, da mu je glede na čas sodnih počitnic pričel teči rok za vložitev tožbe zoper dokončno odločitev delodajalca o njegovi razporeditvi šele 16.8.1997, torej po izteku sodnih počitnic. Po mnenju pritožbenega sodišča je treba v primerih, ko delavec zahteva sodno varstvo zoper dokončno odločitev delodajalca o uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti po 23. členu zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94), šteti, da 15 dnevni rok za vložitev tožbe začne teči od vročitve, opravljene s strani delodajalca, pa čeprav v trajanju sodnih počitnic in teče tudi med sodnimi počitnicami.

Ker je prišlo v sodni praksi zaradi nejasnih oz. nedoročenih zakonskih določb glede teka in izteka rokov med sodnimi počitnicami do različnih stališč, je bila sprejeta novela zakona o sodiščih (ZS - Ur.l. RS št. 28/2000). S citirano novelo je bil 3. odst. 83. člena ZS spremenjen tako, da v zadevah, ki niso nujne, "v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če pa je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice." Novela zakona govori le o procesnih rokih, kar pa 15 dnevni rok iz 1. odst. 83. člena ZTPDR ni, saj gre za materialno pravni prekluzivni rok. Prekluzivne roke procesnega prava določajo procesni zakoni (npr. ZPP, ZDSS, ZUP).

Rok za uveljavljanje sodnega varstva pravic delavcev iz delovnega razmerja je sodna praksa dosledno štela za prekluzivne roke materialnega prava. Citirana novela sicer ne velja za sporno zadevo pa tudi, če bi, ne bi prišlo do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po 2. točki 308. člena ZPP/77 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).