Jedro

O sporih zoper odločbo ministrstva glede otroškega dodatka, kot eni izmed pravic urejenih v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, odloča pristojno delovno in socialno sodišče. Tudi v primeru, ko stranka sproži spor zaradi tega ker upravni akt ni bil izdan (zaradi molka organa) je za tak spor pristojno, pristojno delovno in socialno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izreku pod točko 1 odločilo, da se izreče za nepristojno v tej zadevi. Pod točko 2 pa je odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik zahteva sodno varstvo zaradi otroškega dodatka, to je glede pravice o družinskih prejemkih. Za tovrstne spore je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožnica navaja, da je tožbo vložila zaradi kršitve roka pri odločanju v pritožbenem postopku v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku. Zato in upoštevaje določbo 157. člena Ustave RS je podana pristojnost upravnega sodišča. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi za odločanje pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Tožnica je sprožila spor zaradi otroškega dodatka. Otroški dodatek je ena izmed pravic, urejena v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče (4. odstavek 89. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih). Zakon o delovnih in socialnih sodiščih določa v 4. odstavku 7. člena, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih s področja starševskega varstva in družinskih prejemkov. Sodišče ves čas pazi na svojo stvarno pristojnost po uradni dolžnosti (1. odstavek 19. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu). Sodišče prve stopnje je zato v zadevi pravilno odločilo.

Tudi pritožbeni ugovori na morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Socialni spor je podan tudi v primerih, če tožeča stranka sproži spor zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku (63. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.