Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja utemeljenosti priglašene nagrade in stroškov za delo sodnega cenilca.
Pritožbi se d e l n o u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu s p r e m e n i tako, da se cenilcu A. M. za cenitev z dne 22.02.2004 odmerijo nagrada in stroški v znesku 99.000,00 SIT, v preostalem delu pa se pritožba z a v r n e in se v nespremenjenih izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje cenilcu A. M. iz C. za cenitev z dne 22.02.2003 odmerilo nagrado in stroške v znesku 66.000,00 SIT ter odločilo, da se mu iz predujma, ki ga je založil upnik, izplačajo v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa.
Proti takšnemu sklepu se je zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožil cenilec A. M.. V pritožbi je navedel, da je imela konkretna cenitev značaj izjemno zahtevnega dela, saj je poleg same cenitve moral opraviti še dodatne naloge iz sklepa sodišča. Tako je moral oceniti, ali bi se s prodajo nepremičnin po delih ali po skupinah delov dosegla višja cena, ali in za koliko so nepremičnine manj vredne zaradi vknjižene služnosti, ali na zmanjšanje vrednosti vpliva okoliščina, da je predmet izvršbe le del nepremičnine, prav tako pa je ocenil še vrednost izvedenih del parcele št. ... in kompletno sedanjo vrednost nepremičnine. Ravno tako se ni strinjal s tem, da je število strani cenilnega poročila povezano z njegovo zahtevnostjo. Za cenitev je moral opraviti dva ogleda, še nikoli pa v poročilo ni pisal njegovega trajanja, ker je menil, da to ni potrebno. Zagotoviti pa si je moral tudi dodatno dokumentacijo (mapno kopijo, celjski prostorski plan), saj je šele na njeni podlagi lahko ocenil manjvrednost zaradi objekta, ki je pozidan do tretje gradbene faze in ni legaliziran. Zaradi navedenega je menil, da je sklep sodišča prve stopnje nezakonit, saj ne temelji na dejansko opravljenem delu in je zato sodišču druge stopnje predlagal, da ga sklep spremeni in njegove stroške odmeri v predlagani višini 198.000,00 SIT.
Pritožba je delno utemeljena.
Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbeno spornih stroških in nagradi cenilca gradbene stroke za dne 22.02.2004 opravljeno cenilsko delo. Te je priglasil v višini 198.000,00 SIT, sodišče prve stopnje pa mu jih je odmerilo v znesku 66.000,00 SIT, kar ni v celoti v skladu z materialnim pravom, zato je pritožba cenilca delno utemeljena.
Za pregled spisa je pritožnik priglasil nagrado v znesku 200 točk, sodišče prve stopnje pa mu je nagrado za to delo odmerilo v višini 100 točk. Takšna odločitev je pravilna, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je imel pred izdelavo cenitve spis popisanih 32 strani, kar je razvidno tudi iz samega spisa (stroškovnik cenilca je na l. št. ... spisa, cenitev pa na l. št. ... in naslednjih), cenilcu pa gre po 1. točki I. odstavka 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 7/2002 in 75/2003, v nadaljevanju Pravilnik) za študij spisa pri obsegu do 50 strani 100 točk. Za pregled dodatne dokumentacije je bilo priglašenih 300 točk, sodišče prve stopnje pa cenilcu iz tega naslova ni priznalo nobene nagrade, saj študij dodatne dokumentacije iz cenitvenega poročila ni bil razviden. Takšna odločitev je zmotna, saj iz samega poročila (3. stran zgoraj) izhaja, na to pa utemeljeno opozarja tudi pritožba, da si je cenilec pred izdelavo cenitve pridobil vsaj mapno kopijo, to pa po presoji sodišča druge stopnje predstavlja preučevanje manj obsežne dodatne dokumentacije, za katero cenilcu po 1. točki I. odstavka 46. člena Pravilnika pripada nagrada v višini 100 točk. V tem delu je bilo treba pritožbi cenilca ugoditi, sklep sodišča prve stopnje pa ustrezno spremeniti.
Za ogled je prvostopno sodišče cenilcu od priglašenih 300 točk priznalo le 100 točk nagrade, pri čemer je obrazložilo, da iz cenitve trajanje ogleda ni razvidno. Šele v pritožbi je cenilec navedel, da je opravil dva ogleda in da še nikoli v cenitveno poročilo ni pisal trajanja ogleda, to pa sta takšni pritožbeno navedbi, ki po presoji sodišča druge stopnje na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča v tem delu ne moreta vplivati. Pravilnik v II. odstavku namreč jasno določa nagrado za manj zahtevne, zahtevne in zelo zahtevne oglede, za katere opredeli tudi njihovo trajanje, naloga cenilca pa je, da v vsakem konkretnem primeru izkaže, za kakšen ogled je šlo, koliko časa je trajal in na podlagi tako zatrjevanih in izkazanih dejstev zahteva pripadajočo nagrado. Tega pa v konkretnem primeru cenilec ni storil, zato je njegova pritožba neutemeljena.
Kar se tiče priglašenih 1000 točk za izdelavo cenitvenega poročila, pa ima sodišče prve stopnje prav, da ni šlo za izjemno zahtevno cenitev. Ocenjeval se je objekt na 483 m2 površine, preučevanje dodatne dokumentacije ni bilo obsežno, niti ni bila obsežna sama cenitev. Sodišče druge stopnje sicer soglaša s pritožbeno navedbo, da število strani cenitvenega poročila ne odraža v celoti njegove zahtevnosti, ni pa res, da število strani in trajanje ter zapletenost postopka cenitve nikakor ne bi bila povezana (pri večjem številu opravljenih meritev in izračunov je temu primerno tudi več strani poročila). Nima pa sodišče prve stopnje prav, da je šlo v konkretnem primeru le za manj zahtevno cenitveno poročilo, saj iz napotila prvostopnega sodišča izhajajo dokaj obsežne naloge, ki so bile v konkretnem primeru naložene cenilcu in nanje v pritožbi posebej opozarja. Ob takih nalogah pa je na mestu zaključek, da je cenilec moral izdelati zahtevno cenitev, za katero pa mu po 2. točki I. odstavka 47. člena Pravilnika pripada nagrada v znesku 600 točk (in ne le 400 točk, kolikor mu jih je priznalo prvostopno sodišče).
Ob vsem navedenem je tako pritožba cenilca delno utemeljena. Sodišče druge stopnje ji je zato delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odmerjeno nagrado in stroške s 66.000,00 SIT povečalo za dodatno priznanih 300 točk na 99.000,00 SIT (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem delu pa je pritožbo cenilca zavrnilo in v nespremenjenih izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).