Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Prva tožena stranka je od druge tožene stranke kot investitorja in izvajalca gradnje v naselju C. kupila stanovanja s pripadajočimi parkirišči in parkirnimi mesti v garažah. Tožniki so kot nadaljnji kupci stanovanj zahtevali odpravo napak na skupnih delih zgradb.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo zaradi delnega umika tožbe zoper prvo in drugo toženo stranko postopek ustavilo v obsegu, kot je razviden iz I. in II. točke izreka sklepa. Prvi toženi stranki je naložilo odpravo napak v obsegu, razvidnem iz III., V., VI., IX., XI. in XIII. točke izreka sodbe. Kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače, je zavrnilo. Odločilo je o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v šesti alineji točke III (glede napake pod zaporedno številko 16) tako, da je v tem delu tožbo zavrglo, ter v dvaindvajseti alineji točke III (glede napake pod zaporedno številko 65), v tretji alineji točke V (glede napake pod zaporedno številko 61) in delno v četrti alineji točke V (glede napake pod točko 71, ki se nanaša na neizvedeno zasaditev drevja in grmovnic ter postavitve klopi) tako, da je v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da prva tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Pojasnilo je, da je izrek sodbe, razen v šesti alineji točke III določno postavljen in izvršljiv. Iz izreka izhaja dolžnost prve tožene stranke, da napake odpravi (gre za tipičen dajatveni zahtevek) ter opis zatrjevane napake. Dovolj določen je tudi izrek, ki se sklicuje na določeno dokumentacijo (PGD/PZI, projekt zunanje ureditve, projektno dokumentacijo, elaborat gradbene fizike, popis obrtniških del, opis gradbenih konstrukcij). Pri obstoju in odpravi napake gre za strokovno vprašanje, zato je potrebno sodbo brati kot celoto. Dovolj je, da so tožniki navedli, da so se posamezne napake pojavile ter da jih je sodišče s pomočjo izvedenca priznalo. Lastniki stanovanj, ki so hkrati solastniki skupnih delov, imajo v skladu s 100. členom Stvarnopravnega zakonika pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, zaradi česar je tudi za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov na skupnih delih po obligacijskem pravu upravičen vsak od njih. Odsvojitev stanovanj med pravdo na obstoj aktivne legitimacije ne vpliva. Posamezni lastniki, ki so grajali in zahtevali odpravo napak na skupnih delih, so to storili v korist vseh tožnikov. Dolžnost obvestitve je bila izpolnjena s trenutkom, ko je bil prvi toženec s strani posameznega tožnika obveščen o očitani napaki. V obravnavani zadevi gre za napake na skupnih delih, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj v sorazmernem delu do velikosti deleža posameznega kupca na skupnem delu stavbe. Rok za obvestilo o očitnih napakah je začel teči z dnem 6. 6. 2005, ko je bila opravljena primopredaja skupnih prostorov med upravnikom A. d. o. o., in novim upravnikom B. d. o. o. Pri prevzemu skupnih prostorov z dne 22. 4. 2005 predstavniki kupcev niso sodelovali. Prvi upravnik, ki ga je imenovala druga tožena stranka, je bil hčerinska družba izvajalca, ki je zgradil objekte. Kupci so se odločali za nakup na podlagi vse razpoložljive dokumentacije, torej ne le na podlagi pogodbe in njenih prilog, temveč tudi na podlagi PGD, PZI in tehničnih lastnosti objekta, ki so jih določali gradbeni predpisi in druga pravila gradbene stroke, veljavna v času gradnje. Pritožnikovo stališče, da ni zavezan k določilom Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), ni utemeljeno.

4. Prva tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1. Ali je zahtevek, kot mu je ugodilo Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo P 1113/2006-11 z dne 27. 6. 2019, postavljen v skladu s 180. čl. ZPP? Ali je tak zahtevek in posledično izrek sodbe dovolj določen in izvršljiv? Ali zgolj opis zatrjevane napake zadošča za dajatveni tožbeni zahtevek ali pa mora biti tovrstni zahtevek konkretiziran do te mere, da je jasno, kaj se od tožene stranke zahteva za odpravo posamezne zatrjevane napake?

2. Ali je pravilno stališče Višjega sodišča, da že samo okoliščina, da so tožniki kot solastniki stavbe lahko enotni sosporniki, ki s tožbenim zahtevkom uveljavljajo odpravo napak na skupnih delih stavbe, pomeni, da takšni tožniki niso dolžni predložiti in izkazati pogodbenega prava, na katerega se sklicujejo pri utemeljevanju svojega zahtevka?

3. Ali je pravilno stališče Višjega sodišča, da tožnik, ki stanovanje med pravdo odtuji, ni dolžan objektivno spremeniti tožbe tako, da toži v korist novega lastnika stanovanja, temveč se vprašanje pravnega nasledstva lahko rešuje v izvršilnem postopku?

4. Ali je pravilno stališče Višjega sodišča, da zaradi umika tožbe s strani enega od enotnih sospornikov, pravdnega postopka tega tožnika ni potrebno ustaviti, ampak se zahtevku tega tožnika kljub umiku tožbe ugodi?

5. Ali je Višje sodišče s tem, ko se do pritožbenih navedb toženca glede neizkazanega pogodbenega odnosa tožnikov do toženca ni izreklo, kršilo določilo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ustavno pravico toženca do pritožbe iz 25. člena Ustave RS?

6. Ali je Višje sodišče napačno uporabilo materialno (pogodbeno) pravo, ker je štelo, da PGD in PZI predstavljata pogodbeno pravo med strankama?

7. Ali je Višje sodišče napačno uporabilo materialno (pogodbeno) pravo, ker je štelo, da je rok za grajanje napak na skupnih prostorih pričel teči šele 6. 6. 2005, ko je prvi upravnik skupne prostore predal drugemu upravniku, ne pa že 22. 4. 2005, ko je skupne prostore prevzel prvi upravnik?

8. Ali je pravilno stališče Višjega sodišča, da za pogodbena razmerja med tožniki in tožencem, ki je javni sklad, veljajo določila Zakona o varstvu potrošnikov?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.