Jedro

Pri presoji, ali so podani „drugi tehtni razlogi“, ki utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, gre za uporabo pravnega standarda, ki ga sodišče napolni glede na vse okoliščine konkretnega primera. Vrhovno sodišče je v večjem številu zadev že odločilo, da je razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča okoliščina, da je ena od strank v sporu sodnik ali pa celo bivši sodnik na sodišču, ki naj bi odločilo v tem istem sporu. Vendar pa navedeno velja le za sodnike, in ne tudi za sodnike porotnike.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniki so pri Delovnem sodišču v Kopru vložili tožbo za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje oziroma za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.

2. Predsednica Delovnega sodišča v Kopru je z dopisom z dne 30. 3. 2021 predlagala, da Vrhovno sodišče RS glede tožnika A. B. določi drugo stvarno pristojno sodišče. Navedla je, da je tožnik od 20. 11. 2020 dalje sodnik porotnik na Delovnem sodišču v Kopru. Okoliščina, da nekdo, kot sodnik porotnik sodi v senatu s sodnicami tukajšnega sodišča, v konkretni zadevi pa nastopa kot stranka postopka pred istim sodiščem in istimi sodnicami, lahko pri nasprotni stranki in v javnosti povzroči dvom o korektnosti postopka in objektivnosti in nepristranskosti sodišča. 3. Predlog ni utemeljen.

4. V skladu s 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Pri presoji, ali so podani „drugi tehtni razlogi“, ki utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, gre za uporabo pravnega standarda, ki ga sodišče napolni glede na vse okoliščine konkretnega primera. Drug tehtni razlog v smislu določbe 67. člena ZPP je predvsem zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

6. Vrhovno sodišče je v večjem številu zadev že odločilo, da je razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča okoliščina, da je ena od strank v sporu sodnik ali pa celo bivši sodnik na sodišču, ki naj bi odločilo v tem istem sporu1. Vendar pa navedeno velja le za sodnike, in ne tudi za sodnike porotnike.

7. Uveljavljana in enotna sodna praksa Vrhovnega sodišča RS2 je, da zgolj okoliščina, da je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri razpravljajočem sodišču imenovan za sodnika porotnika, ne pomeni absolutne ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Navedeno je lahko izločitveni razlog v smislu določbe 70. člena ZPP, saj tak sodnik porotnik ne more opravljati sodniške funkcije v lastnem sporu.

8. Predsednica sodišča v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, razen opravljanja funkcije sodnika porotnika ni navedla nobenih drugih dodatnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. 9. Opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču sicer lahko pripelje do službenih stikov (tudi) s sodnikom, ki sodi v konkretni zadevi, v kateri je sodnik porotnik stranka, vendar to samo po sebi, ne da bi bile podane še kakšne druge okoliščine, ki bi lahko zbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ne more vplivati na sojenje in tudi ne more vzbujati vtisa pristranskosti. Za primer tesnejšega poznanstva med razpravljajočim sodnikom in sodnikom porotnikom pa je predviden postopek izločitve sodnika.

10. Res je sicer, da obstaja tudi starejša sodna praksa delovno-socialnega oddelka3 ko je Vrhovno sodišče RS štelo, da je tudi opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču, ki je predlagalo delegacijo, razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišč. Vendar pa je novejša sodna praksa delovno-socialnega oddelka drugačna in je sedaj enaka, kot je bila ves čas praksa civilnega oddelka.

11. Glede na vse navedeno vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zato je predlog zavrnilo.

12. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 186/2020 z dne 7. 1. 2021, I R 131/2020 z dne 25. 9. 2020, VIII R 3/ 2020 z dne 14. 7. 2020, I R 2/2020 z dne 21. 1. 2020, I R 196/2018 z dne 10. 1. 2019, I R 54/2018 z dne 12. 4. 2018, I R 88/2017 z dne 20. 7. 2017 itd. 2 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 79/2003 z dne 27. 11. 2003, I R 80/2009 z dne 1. 7. 2009, I R 124/2009 z dne 5. 11. 2009, VIII R 15/2012 z dne 23. 8. 2012, VIII R 19/2017 z dne 5. 9. 2017, VIII R 21/2017 z dne 25. 10. 2017, VIII R 30/2017 z dne 21. 11. 2017, VIII R 1/2018 z dne 23. 1. 2018, VIII R 9/2018 z dne 15. 5. 2018, VIII R 7/2019 z dne 21. 5. 2019, in VIII R 15/2019 z dne 19. 11. 2019. 3 Primerjaj sklepe VIII R 8/2003 z dne 7. 5. 2003, VIII R 12/2003 z dne 10. 6. 2003, VIII R 5/2004 z dne 4. 5. 2004, VIII R 3/2005 z dne 22. 3. 2005, VIII R 48/2007 z dne 15. 1. 2008, VIII R 5/2008 z dne 22. 4. 2008, VIII R 42/2008 z dne 18. 11. 2008, VIII R 47/2009 z dne 15. 12. 2009, VIII R 18/2010 z dne 28. 9. 2010, VIII R 15/2012 z dne 23. 8. 2012 in VIII R 22/2012 z dne 6. 11. 2012.