Jedro

Pravilno je razlogovanje, da namenska raba zemljišč kot (nezazidanih) stavbnih, določena v prostorskih aktih (občine), ni ovira za vključitev teh zemljišč v sklop zaščitene kmetije, če oziroma dokler ta zemljišča predstavljajo del gospodarske celote in rabijo za redno kmetijsko proizvodnjo in povezane dejavnosti.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota A. (prvostopni organ) je s sklepom, šifra ... z dne 23. 8. 2006, zavrgla zahtevo tožnika za izvzem parc. št. 1149/1, parc. št. 1149/4 in parc. št. 1149/8, vse k.o. B. iz sklopa zaščitene kmetije na naslovu ... ulica št. .... , A. V obrazložitvi navedenega sklepa je navajala, da je upravni organ o statusu zaščitene kmetije, ki obsega tudi navedene parcele, že pravnomočno odločil z odločbo, št. ... z dne 5. 11. 2001, ker pa se dejansko stanje ali pravna podlaga za navedena zemljišča nista spremenila, ni bilo podlage za ponovno odločanje.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugostopni organ) je z izpodbijano odločbo, št. ... z dne 16. 1. 2007, v zvezi s tožnikovo pritožbo odločilo: da se pritožbi ugodi ter sklep upravnega organa prve stopnje, št. ... z dne 23. 8. 2006, odpravi (1. točka izreka); zahtevek tožnika za izvzem pracel št. 1149/1, 1149/4 in 1149/8, vse k.o. B., iz sklopa zaščitene kmetije na naslovu ... ulica št. ..., A., zavrne (2. točka izreka). Iz 3. točke izreka pa izhaja, da stroški pritožbenega postopka niso bili zaznamovani. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je po mnenju drugostopnega organa, prvostopni organ napačno ravnal, ko je zavrgel zahtevo tožnika in bi le ta moral odločiti vsebinsko, saj je bilo o statusu zaščitene kmetije s pravnomočno odločbo, št. ... z dne 5. 11. 2001, odločeno po uradni dolžnosti v postopku preverjanja pogojev za izpolnjevanje zaščitene kmetije, ki ga je predvidel že Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in gospodarstev (v nadaljevanju: ZDKG), in ne na podlagi zahteve tožnika o izločitvi posameznih parcel iz sklopa zaščitenih kmetij. Ob upoštevanju podatkov uradnih evidenc zemljiškega katastra, ki se uporabljajo na podlagi 2. in 3. člena ZDKG, je drugostopni organ ugotovil, da ni podlage za izločitev posameznih parcel (št. 1149/1, 1149/4 in 1149/8, vse k.o. B.) iz sklopa zaščitene kmetije. Iz uradnih evidenc namreč izhaja, da se na teh parcelah nahaja travnik, njiva ter sadovnjak ter so kot takšna obdelana kmetijska zemljišča in kot taka pomembna za zaščiteno kmetijo, saj bi kakršnokoli zmanjševanje zaščitene kmetije pomenilo zmanjšanje njene gospodarske sposobnosti; po 3. odstavku 22. člena ZDKG se namreč šteje, da je gospodarska sposobnost kmetije znatno prizadeta, če je predmet volila obdelano kmetijsko zemljišče, osnovni namen ZDKG pa je preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da so navedena zemljišča s prostorskimi akti opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, pa je drugostopni organ tožniku pojasnil, da se po določbi 6. člena Zakona o kmetijskem zemljišču (v nadaljevanju: ZKZ), določbe o rabi in obdelovanju uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Navedel je tudi, da so pritožbene navedbe tožnika, da stavbno zemljišče ne sodi med kmetijska zemljišča in posledično tudi ne sodijo med zemljišča zaščitene kmetije, neutemeljene, saj 3. člen ZDKG jasno določa, da zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko oziroma gozdarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti. V zaščiteno kmetijo tako spadajo poleg kmetijskih zemljišč tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja, skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno rabo stavbe.

V tožbi tožnik izpodbija odločbo drugostopnega organa zaradi kršitve materialnega prava, ker se je le-ta naslonil na podatke katastra in ker ni upošteval veljavne prostorske zakonodaje, ki določa vrsto zemljišč, ter dejstva, da gre za stavbna zemljišča po veljavnem Zakonu o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1). ZDKG je določil pogoje za zaščiteno kmetijo tako, da zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za kmetijsko zemljišče oziroma gospodarsko proizvodnjo. Ker sta pogoja določena kumulativno, morata obstajati oba pogoja skupaj, kar pa v danem primeru ne obstoji. Tožnik navaja, da so po 2. členu ZKZ kmetijska zemljišča samo zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih in vodnih zemljišč ter za druge namene določena zemljišča. Stavbna zemljišča so po mnenju tožnika tako izključena iz sklopa kmetijskih zemljišč, saj so urejena v ZUreP-1, ki ureja prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenja sistema zbirk prostorskih podatkov; ostali zakoni pa so le izvedbene narave. Po ZUreP-1 je namreč namenska raba tista, ki je s prostorskimi akti določena za rabo zemljišč in objektov, torej ne veljajo podatki zemljiškega katastra, ki ga je uporabil drugostopni organ in tako ne bi smel zanemariti dejstva, da je bil sprejet Odlok o občinskem lokacijskem načrtu ..., s katerim je načrtovana prostorska ureditev in razmestitev urbanih dejavnosti in gradbenih objektov na tem ureditvenem območju, torej je namen kmetijske dejavnosti izključen. Z navedenim predpisom je tako nastalo zaokroženo območje, urejeno z regionalno zasnovo prostorskega razvoja ter z urbanistično oziroma krajinsko zasnovo in lokacijskim načrtom. Zaključki drugostopnega organa so tako v nasprotju z lokacijskim načrtom, ki predvideva preko 60 stanovanjskih objektov, objektov za poslovne stavbe in rekreativne namene in z njo povezane prostorske ureditve ter določajo pogoje za umestitev objektov v prostor. Glede na navedeno se je tako spremenilo dejansko in pravno stanje kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča, tako, da ni več niti dejanske niti pravne podlage za to, da so posamezne parcele, katerih tožnik zahteva izločitev iz sklopa zaščitene kmetije, del le-te. Tožnik opozarja tudi na nepravilno uporabo določb ZDKG s strani drugostopnega organa, ki je v svoji obrazložitvi zapisal, da poleg kmetijskih in gozdnih zemljišč spadajo v zaščiteno kmetijo tudi gospodarska in stavbna poslopja, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe, saj v konkretnem primeru ne gre za takšna zemljišča. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v izpodbijanem delu odpravi. Hkrati priglaša stroške postopka.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala vse tožbene navedbe iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V tem upravnem sporu je sporno vprašanje, ali je naknadna določitev posameznih zemljišč, ki so del zaščitene kmetije, v prostorskih aktih kot nezazidanih stavbnih zemljišč, razlog za preveritev izpolnjevanja pogojev, ki so v zakonu določeni za zaščiteno kmetijo oziroma za izvzem teh zemljišč iz sklopa zaščitene kmetije. ZDKG (Uradni list RS, št. 70/1995) v 8. odstavku 4. člena določa, da se na predlog lastnika ali po uradni dolžnosti lahko preveri, če kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo po ZDKG in o tem izda ustrezno odločbo; če kmetija pogojev ne izpolnjuje več, se izbriše iz registra zaščitenih kmetij. V skladu z navedeno določbo ZDKG (kot v tem delu posebnega upravnega postopka) bi prvostopni organ vlogo tožeče stranke (za izvzem nekaterih zemljišč, ker so nastale spremembe v namenski rabi, iz sklopa zaščitene kmetije) moral meritorno obravnavati, kajti citirana določba 8. odstavka 4. člena ZDKG izključuje uporabo 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006, 126/2007). To kršitev prvostopnega organa je saniral drugostopni organ, ki je, ob zaključku, da je prvostopni organ postopal nepravilno, meritorno obravnaval zahtevo tožnika. Pri tem pa bi organ o zahtevi tožeče stranke mogel odločiti, ali da kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščito ali da teh pogojev ne izpolnjuje ter se izbriše iz registra zaščitenih kmetij. Ob razlogovanju, ki je po presoji sodišča pravilno, da namenska raba zemljišč kot (nezazidanih) stavbnih, določena v prostorskih aktih (občine), ni ovira za vključitev teh zemljišč v sklop zaščitene kmetije, če oz. dokler ta zemljišča predstavljajo del gospodarske celote in rabijo za redno kmetijsko proizvodnjo in povezane dejavnosti (3. člen ZDKG), ter ob tem ko izpolnjevanje pogojev ZDKG za zaščiteno kmetijo v preostalem (izven navedenih ugovorov) niti ni sporno, drugostopni organ ni imel podlage, da bi glede predmetne kmetije kot zaščitene odločil drugače, kot je bilo odločeno že z odločbo z dne 5. 11. 2001. Določbo 2. člena ZKZ (Uradni list RS, št. 55/03 - UPB1), ki določa, da so kmetijska zemljišča tista zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih in vodnih ter za druge namene določenih zemljišč, in na katero se sklicuje tožnik, je po mnenju sodišča potrebno razlagati v povezavi s 6. členom ZKZ, ki določa, da se določbe tega zakona o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Da pa se predmetne parcele ne uporabljajo kot kmetijska zemljišča (travnik, njiva ter sadovnjak) oziroma da bi bilo zanje izdano dovoljenje za gradnjo, pa iz navedb tožnika niti ne izhaja. Če pa je tako, pa je bil drugostopni organ dolžan opreti svojo odločitev na podatke uradnih evidenc zemljiškega katastra (2. odstavek 4. člena ZDKG). Sodišče pa pritrjuje tožbenim navedbam o zgrešenem dodatnem razlogovanju drugostopnega organa, da poleg kmetijskih in gozdnih zemljišč spadajo v zaščiteno kmetijo tudi gospodarska in stavbna poslopja, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe, saj v konkretnem primeru ne gre za takšna zemljišča, vendar to na drugačno odločitev sodišča ne more vplivati, ob tem ko je ključni razlog za odločitev pravilen.

Sodišče še dodaja, da je po 18. členu ZKZ, 3. alinea, zaščiteno kmetijo zaradi odtujitve stavbnih zemljišč (ob opustitvi kmetijske rabe zaradi izvedbe prostorskega načrta) dopustno deliti, spremenjeno stanje kmetijskih površin pa predstavlja razlog za preveritev izpolnjevanja pogojev, ki so v ZDKG določeni za zaščiteno kmetijo (8. odstavek 4. člena).

Po povedanem je dejansko in pravno stanje stvari dajalo podlago za odločitev, da predmetna kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo; drugostopni organ sicer o tožnikovem zahtevku tako ni odločil, odločil pa je vsebinsko in smiselno enako (z zavrnitvijo zahtevka za izvzem zemljišč iz sklopa zaščitene kmetije), zato sodišče ni imelo razloga, da bi poseglo v izpodbijano odločbo, saj z izpodbijanim aktom zaradi te kršitve ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj.

Sodišče je odločitev oprlo na 1. odstavek 63. člena ZUS -1 (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 ter 65/08 - sklep in odločba US, v nadaljevanju ZUS-1).

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka trpi svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.