Jedro

V obligacijskih razmerjih so udeleženci teh razmerij dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (prvi odstavek 9. člena Obligacijskega zakonika - OZ), upnik pa je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti in dolžnik jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot glasi (prvi odstavek 239. člena OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan tožniku v roku 8 dni plačati znesek 150,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2018 dalje do plačila ter mu povrniti 100,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2019 dalje do plačila (točka I. izreka) ter mu v istem roku 8 dni povrniti 188,12 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po poteku tega roka dalje do plačila (točka II. izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek tožnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2019 dalje do plačila (točka III. izreka).

2. Toženec je s pritožbo izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), prav tako ni podal pritožbenega predloga. Navajal je, da je nad izpodbijano sodbo osupel in ne more verjeti, da je sodišče spregledalo dejstva in srž problema. Navedel je: če na spletni platformi youtube.com ali podobni vpišite v iskalnik „reklama amis trojka flex hbo“,objavljeno oktobra 2016, se iz vsebine reklame vidi ponudbo paketa za ceno 24,90 EUR za prvo leto 2-letne vezave in cene 34,90 EUR za drugo leto 2-letne vezave, hkrati pa je jasno povedano, da uporabniki S. obdržijo ceno 24,90 EUR za zmeraj. Dalje je navajal, da je bil pri sklepanju pogodbe zelo pozoren, da izpolni pogoje in naroči paket ob vezavi na S., ponudba 24,90 EUR za prvo leto in 34,90 EUR za drugo leto zanj ni bila zanimiva, po pogovoru s svetovalcem podjetja A. je v pogodbo dodal podatke svoje mame T. P., kot uporabnice storitev S. Na pogodbi je jasno označil, kaj želi, še dopisal na roko, dodal podatke, naslov, davčno številko T. P. in po zagotovilih ponudnika, da dobi paket za 24,90 EUR za ves čas obdobja, tudi podpisal. Vse to je razvidno iz naročniške pogodbe št. ... z dne 14. 10.2016, ki jo je dne 18. 10. 2016 A. sprejel, jo ožigosal in podpisal, kar pomeni, da je veljala. Ve, da ničesar ni za zmeraj, ker pa so pogodbo sprejeli, je bil prepričan, da sklepa pogodbo z vezavo A.-S., je upravičeno verjel, da bo ta cena 24,90 EUR veljala pač za obdobje vezave (2 leti). Upa, da bo višje sodišče za razliko od okrajnega prebralo tudi naslovne strani pogodbe.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. V predmetni zadevi gre za postopek v sporu majhne vrednosti, ker je predmet tožbenega zahtevka denarna terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). Sodba, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

5. Toženec v pritožbi ni uveljavljal pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila izpodbijana sodba sodišča prve stopnje obremenjena s katero od tistih bistvenih kršitev, na katere mora sama paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Glede na uvodoma navedeno, da je izpodbojni razlog zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja nedopusten pritožbeni razlog, je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo naslednje dejansko stanje: - da je toženec priznal dejstvo, da je najkasneje 14. 10. 2016 s tožnikom zaradi prenosa paketa storitev na novo lokacijo priključka Š., sklenil naročniško pogodbo in z njo postal naročnik naročniškega paketa Trojka flex HBO, da je ta pogodba bila sklenjena za nedoločen čas, - da je toženec s podpisom pogodbe potrdil, da je seznanjen in soglaša s splošnimi pogoji za uporabo telekomunikacijskih storitev (v nadaljevanju: Splošni pogoji) in veljavnim cenikom storitev, ki so njihov sestavni del, - da na podlagi določila petega odstavka 2. točke Splošnih pogojev lahko tožnik naročniško pogodbo, Splošne pogoje in cenik spreminja, mora pa o spremembah obvestiti naročnike najmanj 30 dni pred začetkom veljavnosti na svoji spletni strani, - da ima naročnik, če se s predlaganimi spremembami ne strinja, v istem roku pravico brez odpovednega roka in brez sankcij prekiniti naročniško razmerje, če pa od naročniške pogodbe ne odstopi, se šteje, da spremembe sprejema, - da med strankama ni sporno dejstvo, da sta 14. 10. 2016 pravdni stranki sklenili še dodatek k naročniški pogodbi, da se je toženec z njim zavezal, da naročniškega razmerja po pogodbi ne bo prekinil, oziroma da ne bo povzročil prekinitve pred potekom 24 mesecev od sklenitve dodatka, tožnik pa bo tožencu prvih 12 celih mesečnih obračunskih obdobij priznal popust na izbrani paket po pogodbi z dne 14. 10. 2016 v višini 10,00 EUR, popust se obračunava tako, da se znesek popusta odšteje od redne cene izbranega paketa po vsakokratnem veljavnem ceniku, da sta bili v času trajanja naročniškega razmerja izvedeni dve podražitvi izbranega paketa, - da med pravdnima strankama ni sporno, da je tožnik za naročnino za april 2018 do vključno septembra 2018 izdal šest računov za (enak) znesek 51,89 EUR, za mesec oktober 2018 pa račun za znesek 46,80 EUR, - da toženec prejema vseh navedenih računov ni zanikal, - da je nesporno dejstvo, da je toženec pred potekom 24 mesecev prekinil naročniško razmerje, tožnik pa je njegov odstop od pogodbe z dne 14. 10. 2016 prejel 11. 7. 2018 in da je tožnik ob prenehanju naročniškega razmerja izstavil dva dobropisa, in sicer 19. 10. 2018 za 169,19 EUR in 26. 2. 2019 za 38,10 EUR, - da so po tožencu neprerekane tožnikove trditve, da je bila z dobropisom z dne 19. 10. 2018 povrnjena tožencu celotna naročnina za obdobje od 2. 7. 2018 do 19. 10. 2018, z dobropisom z dne 26. 2. 2019 pa je bila tožencu povrnjena razlika v zaračunani ceni paketa pred podražitvijo in po podražitvi, to je za obdobje od 1. 1. 2018 do 11. 7. 2018, - da toženec ni prerekal tožnikovih trditev o delnem zapiranju iztoževanih (in drugih) računov z dobropisom z dne 19. 10. 2018 in o delnem zapiranju vtoževanih računov z dobropisom z dne 26. 2. 2019, - da tožnik po vtoževanih petih računih ob upoštevanju obeh izdanih dobropisov od toženca zahteva plačilo 150,85 EUR, da je tožnik ob vložitvi predloga za izvršbo upošteval oba izdana dobropisa, - da je v 2. točki dodatka izrecno navedeno, da se po preteku obdobja akcijskega popusta cena naročniškega paketa začne obračunavati po redni ceni, - da je tožnik o vsakokratnem povišanju cene naročniškega paketa vse naročnike 30 dni pred dvigom cene ustrezno obvestil na svoji spletni strani skladno z določbo petega odstavka 2. točke Splošnih pogojev, toženec pa do 11. 7. 2018 zaradi povišanja cene paketa ni odstopil od pogodbe, - da je toženec priznal dejstvo, da mu je tožnik za zaračunano naročnino za obdobje od 12. 7. 2018 do 19. 10. 2018 izstavil dobropis.

8. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zaključilo, da so neutemeljene toženčeve navedbe, da je upravičen do mesečne naročnine s popustom za celotno obdobje naročniškega razmerja in da z možnostjo povišanja cene ni bil seznanjen, ter da o povišanju cene izbranega paketa ni bil ustrezno obveščen, da toženec neplačanih delov vtoževanih petih računov, in sicer zneskov 40,50 EUR po treh računih in 14,35 EUR ter 15,00 EUR po preostalih dveh vtoževanih računih ni plačal ob zapadlosti, zato je dolžan plačati skupni znesek 150,85 EUR in še zakonske zamudne obresti od 21. 12. 2018 dalje, kot je zahteval tožnik, čeprav je zamuda pri plačilu nastala že prej.

9. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožba ne more izpodbiti, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. V obligacijskih razmerjih so udeleženci teh razmerij dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (prvi odstavek 9. člena Obligacijskega zakonika - OZ), upnik pa je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti in dolžnik jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot glasi (prvi odstavek 239. člena OZ). Ker je toženec po ugotovitvah sodišča prve stopnje v zamudi s plačilom svoje pogodbene obveznosti, je dolžan v skladu z določbo 378. člena OZ plačati tudi zakonske zamudne obresti za čas zamude. Toženec s pritožbo sicer odločitve o teku zakonskih zamudnih obresti in odločitve o stroških postopka ni konkretizirano izpodbijal. 10. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo, ker ni utemeljena in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. O toženčevih stroških pritožbenega postopka ni odločeno, saj toženec le-teh ni niti zaznamoval.