Jedro

Odločitev tožene stranke, s katero je ta v pritožbenem postopku občini priznala položaj stranske udeleženke v inšpekcijskem postopku zoper pritožnika, ne posega v pritožnikov pravni položaj, saj z njo ni bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak je navedeni akt zgolj odločitev procesne narave. S tem aktom je bilo v pritožbenem postopku odločeno le o vprašanju, ki se tiče samega postopka (prvi odstavek 142. člena in 226. člena ZUP). Ker je z njim odločeno le o pravici do udeležbe v tujem postopku, je le osebi, katere udeležba je bila zavrnjena, zagotovljeno pravno sredstvo v upravnem postopku in sodno varstvo v upravnem sporu (prvi odstavek 142. člena ZUP in drugi odstavek 17. člena ZUS-1). Taka ureditev je posledica tega, da s tem procesnim sklepom še ni bilo po vsebini odločeno o sami upravni zadevi, to je o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi strank, na katere zahtevo je začet postopek oziroma zoper katero je uveden postopek. O tem bo namreč odločeno s končno odločbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo in sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 0613- 46/2018/25 z dne 12. 5. 2020, s katerim je bil v pritožbenem postopku Občini ... (stranka z interesom v tem upravnem sporu) priznan položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ki ga Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Nova Gorica, vodi zoper tožnika pod št. 06182-1045/2018.1

2. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da izpodbijani akt, s katerim je pritožbeni organ stranki z interesom priznal položaj stranskega udeleženca, ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1 niti sklep iz 5. člena ZUS-1. Ta akt je odločitev procesne narave v inšpekcijskem postopku zoper tožnika, s katero ta postopek ni bil končan. Tak akt pa samostojnega varstva v upravnem sporu ne uživa.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo. V njej je poleg pritožbenih razlogov vključen tudi prepis celotnega besedila tožbe. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana kršitev postopka po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zaradi napačne uporabe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kar je vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, pa je podana tudi procesna kršitev po drugem odstavku 75. člena ZUS-1. Poudarja, da je izpodbijani akt upravni akt v smislu 2. in 5. člena ZUS-1. Z njim je pritožbeni organ po vsebini odločil o strankini pravici, obveznosti oziroma pravni koristi ter v pouku o pravnem sredstvu navedel, da je dopustna tožba v upravnem sporu. Navaja, da je postopek priznanja pravice do stranske udeležbe dvostopenjski samostojni upravni postopek, ki je bil z izdajo izpodbijane odločbe končan, zakon pa ne zahteva, da je končan glavni postopek. Zato izpodbijani akt ni odločitev procesne narave, ampak upravni akt v smislu prvega in drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Meni, da sklicevanje sodišča prve stopnje na sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 49/2020, kjer je bilo še pred vložitvijo tožbe uporabno dovoljenje izdano in je tožnica s tem dosegla svoj cilj, v tej zadevi ne pride v poštev. Navaja še, da je z izpodbijanim aktom poseženo v njegov pravno varovani položaj, ki je v tem, da se inšpekcijski postopek pravnomočno konča. Pojasni, da je bil že izdan sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka, vendar je stranska udeleženka zoper ta sklep vložila pritožbo in je njegov pravni interes, da se v tem sporu izpodbijani akt odpravi, saj bi to pomenilo tudi zavrženje pritožbe stranske udeleženke in končanje inšpekcijskega postopka.

4. Tožena stranka in stranka z interesom na pritožbo nista odgovorili.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Uvodoma Vrhovno sodišče zavrača pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je namreč podana, če ima odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, med drugim, če sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat ponovilo, da mora biti za obstoj zatrjevane bistvene kršitve določb upravnega spora možnost preizkusa odločitve izključena.2 Navedeno za sklep sodišča prve stopnje ni mogoče ugotoviti, saj vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki jim pritožnik v pritožbi obrazloženo nasprotuje, mogoč pa je tudi pritožbeni preizkus.

7. Neutemeljen je tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje napačno presodilo obstoj procesne predpostavke iz 4. točke drugega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže, če akt ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija s tožbo.

8. Kot je v izpodbijanem sklepu navedlo že sodišče prve stopnje, ZUS-1 v prvem odstavku 2. člena določa, da sodišče v upravnem sporu odloča (le) o zakonitosti tistih dokončnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon.

9. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča odločitev tožene stranke, s katero je ta v pritožbenem postopku občini ... priznala položaj stranske udeleženke v inšpekcijskem postopku zoper pritožnika, ne posega v pritožnikov pravni položaj, saj z njo ni bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak je navedeni akt zgolj odločitev procesne narave. S tem aktom je bilo v pritožbenem postopku odločeno le o vprašanju, ki se tiče samega postopka (prvi odstavek 142. člena in 226. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). Ker je z njim odločeno le o pravici do udeležbe v tujem postopku, je le osebi, katere udeležba je bila zavrnjena, zagotovljeno pravno sredstvo v upravnem postopku in sodno varstvo v upravnem sporu (prvi odstavek 142. člena ZUP in drugi odstavek 17. člena ZUS-1). Taka ureditev je posledica tega, da s tem procesnim sklepom še ni bilo po vsebini odločeno o sami upravni zadevi, to je o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi strank, na katere zahtevo je začet postopek oziroma zoper katero je uveden postopek. O tem bo namreč odločeno s končno odločbo.

10. Odločitev o tem, da ima tretja oseba pravico kot stranska udeleženka sodelovati v postopku, je torej le odločitev procesne narave, ne glede na to, ali jo sprejme organ prve stopnje ali pritožbeni organ, kot je to v obravnavni zadevi. Vrhovno sodišče je tudi že večkrat pojasnilo, da procesnemu sklepu zgolj zaradi njegovih morebitnih nadaljnjih posledic še ni mogoče priznati posega v pravno varovani položaj in s tem odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih.3 To smiselno uveljavlja pritožnik z ugovorom, da mu le vsebinska presoja in odprava izpodbijanega akta zagotavlja pravnomočno končanje inšpekcijskega postopka na podlagi že izdanega sklepa o njegovi ustavitvi, zoper katerega je vložena pritožba. Te njegove navedbe pa posega v njegov pravni položaj ne izkazujejo.4

11. Akti, ki pomenijo procesno odločitev, tako kot v tem sporu izpodbijani akt, pa so predmet presoje v upravnem sporu le takrat, ko to določa zakon. ZUS-1 tako v prvem odstavku 5. člena določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, vendar samo, če je bil z njim postopek odločanja o zadevi končan. Povedano drugače, upravni spor je dopusten zoper tiste akte pritožbenega organa, s katerimi ta izpodbijani akt le odpravi ali razveljavi, hkrati pa zadeve ne vrne organu prve stopnje v nov postopek in o zadevi tudi ne odloči sam. Posledica take odločitve je namreč ta, da se postopek ne bo nadaljeval z izdajo novega upravnega akta, zoper katerega bi lahko prizadeta stranka sprožila upravni spor, temveč se bo postopek na tej točki končal, zato je stranki treba omogočiti sodno varstvo zoper tak akt.5 Med te akte pa v tem sporu izpodbijanega akta ni mogoče umestiti. Pritožbeni ugovor, da gre za akt iz prvega odstavka 5. člena ZUS-1, tako ni utemeljen.

12. Izpodbijani akt tudi ni eden od sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Ta določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Po tej določbi gre torej za procesne sklepe, ki ne vsebujejo vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak zaključek postopka zaradi formalnih, procesnih razlogov. Ker sklep o priznanju stranske udeležbe tudi med te sklepe ne sodi, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

13. Odločitev sodišča prve stopnje, da izpodbijani akt ni akt, ki ga je v skladu z 2. in 5. členom ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu je torej pravilna. Podlage za vložitev tožbe zoper izpodbijani akt pa pritožniku ne more dati niti napačen pravni pouk v odločbi organa druge stopnje. Napačni pravni pouk stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa ji ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.6

14. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene, podani pa niso niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

15. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Pritožbeni organ je namreč ugodil pritožbi Občine ... zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06182-1045/2018-9 z dne 9. 8. 2018, in navedeni sklep odpravil (1. in 2. točka izreka) ter zahtevi Občine ... za vstop v postopek ugodil in ji v tem postopku priznal status stranskega udeleženca (3. točka izreka). 2 Tako Vrhovno sodišče tudi v zadevah X Ips 25/2015, X Ips 341/2016, I Up 220/2019, I Up 78/2021. 3 Prim. odločba Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017, 11. točka obrazložitve. 4 Tudi sicer sodna praksa Vrhovnega sodišča šteje, da stranke nimajo pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka, ker ta ne posega v njihov pravni položaj, ki je po izdaji takšnega sklepa enak kot pred uvedbo postopka (X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016, X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020 in I Up 17/2020 z dne 30. 9. 2020. 5 Glej E. Kerševan v Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, 47. str. in nasl. 6 Tako odločbe Vrhovnega sodišča kot npr.: I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017, I Up 165/2018 z dne 19. 6. 2018, I Up 151/2019 z dne 18. 12. 2019. I Up 263/2017 z dne 22. 1. 2020.