VDSS Sodba Pdp 86/2025

Jedro

V primeru gradbenih del ni šlo za usposabljanje oziroma urjenje niti za vojaško operacijo v pravem pomenu besede. Gre za primerljivo delo, kot ga opravljajo gradbeni delavci, z edino razliko, da so objekti in površine v upravljanju Slovenske vojske. Za takšno delo (dejavnost) izjema od direktive ne more biti (ni) podana. Ker se direktiva uporablja, se ves čas pripravljenosti šteje v delovni čas in je tožnik upravičen do zahtevane razlike v plači.

Vojaška operacija v pravem pomenu besede zajema tiste operacije, ki zaradi teže ali izrednosti preprečujejo načrtovanje delovnega časa oziroma bi spoštovanje zahtev navedene direktive med operacijo pomenilo precejšnje tveganje za njen uspeh in katere izvedba bi bila ogrožena, kar se nanaša na primer na vojaško posredovanje, bojno delovanje, bitke.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi se izpodbijani del sodbe v točkah II in III delno spremeni, tako da se glasi:

II."II. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožniku plačati za:

-september 2017 znesek v višini 323,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 7. 10. 2019 do plačila;

-oktober 2017 znesek v višini 161,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 7. 10. 2019 do plačila;

-november 2017 znesek v višini 182,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 7. 10. 2019 do plačila;

-marec 2018 znesek v višini 121,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 7. 10. 2019 do plačila;

-julij 2018 znesek v višini 141,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 7. 10. 2019 do plačila;

-avgust 2018 znesek v višini 101,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 7. 10. 2019 do plačila;

-avgust 2019 znesek v višini 394,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 7. 10. 2019 do plačila;

-oktober 2019 znesek v višini 91,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 5. 12. 2019 do plačila;

-november 2019 znesek v višini 273,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 3. 1. 2020 do plačila;

-januar 2021 znesek v višini 182,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 5. 3. 2021 do plačila;

-december 2021 znesek v višini 197,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 14. 1. 2022 do plačila;

-januar 2022 znesek v višini 295,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 15. 2. 2022 do plačila;

-februar 2022 znesek v višini 123,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 14. 3. 2022 do plačila;

-marec 2022 znesek v višini 369,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 14. 4. 2022 do plačila;

-april 2022 znesek v višini 344,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 13. 5. 2022 do plačila;

-maj 2022 znesek v višini 197,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 14. 6. 2022 do plačila. Tožbeni zahtevek za plačilo 1.219,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zakonskih zamudnih obresti od 1.462,97 EUR od 5. 10. 2019 do 6. 10. 2019 se zavrne.

III.Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki plačati pravdne stroške v višini 2.136,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila."

II.V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III.Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 736,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati razliko v plači za mesece julij 2019, od septembra 2019 do januarja 2020, od marca 2020 do aprila 2020, junij 2020, od januarja 2021 do marca 2021, od junija 2021 do septembra 2021, od decembra 2021 do januarja 2022, marec 2022 in maj 2022 v višini, ki je razvidna iz izreka sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka). V presežku je zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Toženki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnika v višini 361,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka III izreka).

2.V prvem sojenju je Višje delovno in socialno sodišče s sodbo in sklepom Pdp 418/2024 z dne 16. 10. 2024 pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano sodbo v točki II delno spremenilo glede odločitve o zahtevku za februar 2018 in oktober 2018, tako da mu je prisodilo vtoževana zneska, v ostalem (razen glede odločitve o zavrnitvi zakonskih zamudnih obresti od prisojenih zneskov od 5. 10. 2019 do 6. 10. 2019) je s strani tožnika izpodbijani zavrnilni del sodbe skupaj s stroškovno odločitvijo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje; pritožbo tožnika je delno zavrnilo, v celoti je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo nerazveljavljeni in nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje. S sodbo sodišča prve stopnje IV Pd 230/2022 z dne 17. 5. 2024 v zvezi s sodbo Pdp 418/2024 z dne 16. 10. 2024 je pravnomočno odločeno o vtoženih zneskih razlik v plači v delu, v katerem se nanaša na odrejeno pripravljenost za varovanje meje in stražo. Vrhovno sodišče RS je s sklepom Dsp 9/2024 z dne 11. 2. 2025 pritožbi toženke ugodilo in izpodbijani razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

3.Tožnik v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem (nepravnomočnem) delu uveljavlja bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi z usposabljanji sodišču prve stopnje očita, da ni ločilo med posameznimi oblikami. Le v določenih primerih je šlo za operativno urjenje; v ostalih primerih za dejavnost ni podana izjema. Sodba je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka. Pri ugotavljanju, kakšen je bil odzivni čas, je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago toženke. Da je bil odzivni čas takoj, ni bilo sporno. Tako izhaja iz Ukaza o načinu izvajanja pripravljenosti v Slovenski vojski z dne 6. 6. 2018. Tožnik je toženko pozval k predložitvi vseh ukazov, s katerimi mu je bila odrejena pripravljenost. Moral se je nahajati na odrejenem kraju. Bil je nenehno na razpolago. Za čas pripravljenosti mu je toženka plačala dodatek. V sodbi SEU C‑344/19 z dne 9. 3. 2021 in sklepu VS RS VIII Ips 147/2018 z dne 30. 3. 2021 je šlo za drugačne dejanske okoliščine. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati sodno prakso VS RS v primerljivih zadevah. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da v tem delu zahtevku ugodi, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Tožniku, vojaku, upravljavcu TGM (težke gradbene mehanizacije), je bila odrejena pripravljenost za terene oziroma usposabljanja. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo tako za tiste primere, ko je šlo za usposabljanje oziroma je bil tožnik podpora bojnim enotam na vajah, kot za primere, ko je vzdrževal vojaške površine.

6.V pritožbi tožnik neutemeljeno uveljavlja kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pri čemer slednje ne konkretizira na način, da bi opredelil, v čem je sodišče prve stopnje vsebino dokazov v obrazložitev sodbe povzelo nepravilno. Sodba je v izpodbijanem (nepravnomočnem delu) ustrezno obrazložena z jasnimi razlogi, tako da jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.

7.Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je delno obremenjena s kršitvijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki jo izrecno uveljavlja tožnik v pritožbi, ker je določeno dejstvo ugotovilo drugače, kot je bilo med strankama nesporno, oziroma ga je ugotovilo, ne da bi ga stranka zatrjevala; gre za vprašanje, ali je bila za vojake, ko so vzdrževali vojaške površine v pripravljenosti, odzivnost "takoj". Tako je izrecno navedla toženka v prvi pripravljalni vlogi (tudi sicer v zvezi s terenom ni uveljavljala, da se dejavnost, če se uporablja direktiva, ne bi štela v delovni čas), s čimer je potrdila tožnikove navedbe. Drugačnih dejstev ni zatrjevala. Dejstev, ki jih stranka prizna, ni treba dokazovati oziroma se dokazujejo le v primeru, če sodišče misli, da jih je stranka priznala z namenom razpolaganja z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati (prvi odstavek 214. člena ZPP).

8.Tožnik je bil v času, ko mu je bila odrejena pripravljenost in je prejel plačilo v višini 50 odstotkov urne postavke, kolikor je v Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS; drugi in tretji odstavek 46. člena KPJS) določen dodatek za čas stalne pripravljenosti, na določenem kraju in na razpolago delodajalcu (odzivnost takoj), zaradi česar se razen, če gre za izjemo od uporabe direktive, utemeljeno zavzema, da se ta čas šteje v delovni čas (in se ne uporabi določba 97.e člena Zakona o obrambi (ZObr), da se pripravljenost ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti). Za tiste primere, ko se čas pripravljenosti šteje v delovni čas, je upravičen do (razlike do) plačila v višini 100 odstotkov urne postavke, saj se neposredno uporabi Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktiva 2003/88/ES).

9.Vrhovno sodišče RS je v istovrstni zadevi, v kateri je odločilo s sodbo in sklepom VIII Ips 196/2018 z dne 1. 2. 2022, postavilo predhodno vprašanje Sodišču EU glede uporabe Direktive 2003/88/ES za vojaške osebe in ureditve, po kateri se pripravljenost ne šteje v delovni čas. Sprejeto sodbo Sodišča EU C-742/19 z dne 15. 7. 2021 je pri odločanju upoštevalo in v bistvenem delu povzelo sodišče prve stopnje. Sodba SEU C-742/19 opredeljuje izjeme, v katerih je treba člen 1(3) Direktive 2003/88/ES v povezavi s členom 4(2) Pogodbe o Evropski uniji razlagati tako, da je dejavnost, ki jo opravlja vojaška oseba, izključena od uporabe te direktive; ob upoštevanju člena 2(2) Direktive Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (Direktiva 89/391/EGS) je posamezna dejavnost oboroženih sil izključena od uporabe Direktive 2003/88/ES, kadar tej uporabi neizogibno nasprotujejo posebne značilnosti te dejavnosti in sicer: - kadar ta dejavnost poteka v okviru začetnega usposabljanja te osebe, operativnega urjenja ali vojaške operacije v pravem pomenu besede; - kadar pomeni tako posebno dejavnost, da zanjo ni primeren sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive; - kadar je glede na vse upoštevane okoliščine razvidno, da se ta dejavnost opravlja v okviru izrednih dogodkov, katerih resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti skupnosti ter katerih dobra izvedba bi bila ogrožena, - kadar bi se uporaba navedene direktive za tako dejavnost z naložitvijo dolžnosti zadevnim organom, da uvedejo sistem rotacij ali načrtovanja delovnega časa, lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe vojaških operacij v pravem pomenu besede. Glede na navedene izjeme je Vrhovno sodišče RS v že navedeni sodbi in sklepu VIII Ips 197/2018 kot v kasnejših odločbah (sodbe VIII Ips 11/2024, VIII Ips 12/2024, VIII Ips 13/2024, VIII Ips 15/2024, VIII Ips 17/2024, vse z dne 14. 5. 2024, s sklepom VS RS VIII Ips 16/2024 z dne 28. 5. 2024 je bila odločitev razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje) presojalo, ali se za določeno dejavnost uporabljajo določbe Direktive 2003/88/ES. Gre za odločbe, izdane v istovrstnih sporih zoper toženko.

10.Za presojo, ali se za posamezne primere, ko je bila tožniku odrejena pripravljenost, uporabi Direktiva 2003/88/ES (ali je podana izjema od uporabe direktive), je bistveno, za kakšno dejavnost gre. V tem delu je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 347. člena ZPP opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je prebralo vse listine v spisu in zapisnik o izpovedi tožnika ter priče A. A. Dokaz z zaslišanjem tožnika je ponovilo.

11.Tožnik je v svoji izpovedi potrdil navedbe, da v mesecih september 2017, oktober 2017 (gradbena dela na cesti B.), november 2017 (gradbena dela na strelišču C.), marec 2018 (gradbena dela za postavitev objekta D.), julij 2018, avgust 2018, oktober 2019 in november 2019 (vse gradbena dela na cesti B.), januar 2021 (gradbena dela na športnih površinah v E.), december 2021 in januar 2022 (gradbena dela za postavitev objekta D.) ter od februarja 2022 do maja 2022 (gradbena dela na strelišču F.) ni šlo za usposabljanje, ampak za gradbena (vzdrževalna) dela. Da v primeru gradbenih del ni šlo za usposabljanje oziroma urjenje niti za vojaško operacijo v pravem pomenu besede, je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, pri čemer pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju, da gre za primerljivo delo, kot ga opravljajo gradbeni delavci, z edino razliko, da so objekti in površine v upravljanju Slovenske vojske. Za takšno delo (dejavnost) izjema od direktive ne more biti (ni) podana. Ker se direktiva uporablja, se ves čas pripravljenosti šteje v delovni čas in je tožnik upravičen do zahtevane razlike v plači, ki ji po zadnji spremembi tožbe po višini toženka ni nasprotovala. Za zgoraj navedene mesece je njegov zahtevek utemeljen. Obrestni zahtevek je za zneske do meseca avgusta 2018 utemeljen od 7. 10. 2019 glede na vložitev tožbe in upoštevaje triletni zastaralni rok za občasne terjatve; za zneske za kasnejše mesece je obrestni zahtevek utemeljen, kot ga je tožnik postavil, saj je pri tem upošteval odločitev Vlade RS o prestavitvi izplačilnega dne.

12.Zahtevek je utemeljen za mesec avgust 2019 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2019 do plačila (glede na vložitev tožbe in upoštevaje triletni zastaralni rok). V tem mesecu je bila tožniku, kot izhaja iz njegovih neprerekanih navedb v pripravljalni vlogi z dne 19. 7. 2023, odrejena pripravljenost za varovanje meje. Ni šlo za čas epidemije, da bi bile relevantne s tem povezane navedbe toženke. V zvezi z mejo je pred sodiščem prve stopnje izrecno uveljavljala izjemo po 1. alineji, da ta dejavnost poteka v okviru vojaške operacije v pravem pomenu besede, ki ni podana. Vloga vojske na meji je podporna; za varovanje meje je pristojna policija. Upoštevaje dejstvo, da je vojska na meji s policijo sodelovala od leta 2015, kot izhaja iz izpovedi priče G. G., ni šlo za izredni dogodek niti Operacija Odboj, v okviru katere se je izvajalo varovanje meje od leta 2019 dalje, ni vojaška operacija v pravem pomenu besede. S takšno presojo se z ničemer ne poseže v pravico države, da določeno nalogo opredeli kot vojaško operacijo. Operacija Odboj je lahko vojaška operacija, vendar ne v pravem pomenu besede, da bi šlo za izjemo. Pri tem (vojaška operacija v pravem pomenu besede) gre za pravni standard, ki ga je treba napolniti v vsakem primeru posebej, upoštevaje razloge, ki jih je navedlo Sodišče EU, ne za pojem vojaške stroke, da bi bila relevantna pojasnitev H. H., na katero se je sklicevala toženka, ali njegova izpoved. Vojaška operacija v pravem pomenu besede zajema tiste operacije, ki zaradi teže ali izrednosti preprečujejo načrtovanje delovnega časa oziroma bi spoštovanje zahtev navedene direktive med operacijo pomenilo precejšnje tveganje za njen uspeh in katere izvedba bi bila ogrožena, kar se nanaša na primer na vojaško posredovanje, bojno delovanje, bitke. Za takšne okoliščine upoštevaje toženkine navedbe o načinu organizacije vojske na meji ni šlo.

13.V delu, v katerem se nanaša na terenska - gradbena dela in varovanje meje, je tožnikova pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je delno ugodilo in na podlagi 358. člena ZPP izpodbijani del sodbe delno spremenilo, tako da je zahtevku za mesece od septembra 2017 do novembra 2017, marec 2018, julij 2018, avgust 2018, avgust 2019, oktober 2019, november 2019, januar 2021 in od decembra 2021 do maja 2022 ugodilo z zakonskimi zamudnimi obrestmi za mesece do avgusta 2019 od 7. 10. 2019 do plačila, od preostalih zahtevkov pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot so bile zahtevane. Posledično je zaradi spremembe uspeha strank v pravdi ponovno odločilo o stroških pred sodiščem prve stopnje.

14.Za usposabljanja je toženka izrecno uveljavljala izjemi po 1. alineji (za to izjemo bi šlo v tistih primerih, ko bi se tožnik operativno uril), pa tudi po 4. alineji, da bi se naložitev dolžnosti, da se uvede sistem rotacij, izvedla le v škodo dobre vojaške operacije v pravem pomenu besede. Izjema po 2. alineji, o kateri je razlogovalo sodišče prve stopnje, bi se lahko nanašala le na posebne vojaške dejavnosti, ki zaradi visoke usposobljenosti pripadnikov ali izjemne občutljivosti nalog povzročijo velike težave pri nadomeščanju z drugimi pripadniki, torej za vojake, ki bi bili posebej usposobljeni, kot so specialne enote, kar tožnik ni bil, ali za naloge izjemnega pomena, ki jih tožnik ni izvajal.

15.Za mesece april 2018 (vaja postavitev tarč za izvedbo kombiniranega vojnega streljanja), junij 2018 (vaja Skok), julij 2019 (sanacija po vaji na letališču v I.), februar 2020 (vaja Kleščman), marec 2020 (bojne vaje z minskoeksplozivnimi sredstvi v J.), maj 2021 (mednarodna vaja Defender), oktober 2021 (serija vaj DM DRM2EX21), pa tudi za marec 2021, za katerega tožnik ni podal nobenih navedb, zahtevek ni utemeljen. Za vaje je podana izjema od uporabe Direktive 2003/88/ES, saj je bila tožnikova dejavnost podporna bojnim in drugim enotam. Tako je za določene vaje sam navedel v pripravljalni vlogi z dne 7. 4. 2023, da je šlo za podporo, je izpovedal, kot je bil zaslišan. Dvakrat je izpovedal o pripravljenosti v juliju 2018, da je šlo za gradbena dela na cesti B. in za podporo bojni skupini, ko so bili oboroženi. Ko je pritožbeno sodišče ponovilo dokaz z zaslišanjem tožnika, je vztrajal, da se povzeto nanaša na julij 2018, ne julij 2019, ko je, kot je navedel v pripravljalni vlogi, izvajal sanacijo po vaji na letališču v I. Če bi navedbe držale in upoštevaje, da za julij 2019 tožnik ni izpovedal, da bi izvajal gradbena dela, to pomeni, da je bila tožniku v juliju 2019 enako kot v ostalih v tem odstavku navedenih mesecih pripravljenost odrejena, ko je izvajal podporo enotam na vajah. Priči K. K. in G. G. sta v pisnih izjavah, ki ju je pravilno upoštevalo že sodišče prve stopnje, potrdili, da na vajah podpora sledi enoti, ki se usposablja, pri čemer bi, če bi rotirali pripadnike, izgubili kontinuiteto usposobljenosti. Rotacija bi negativno vplivala na proces usposabljanja. Le če se pripadnikov ne rotira, se doseže usklajenost, ki je pomembna za delovanje v izrednih oziroma vojnih razmerah. Naložitev dolžnosti, da se uvede sistem rotacij, bi se tako izvedla le v škodo dobre izvedbe usposabljanja oziroma vojaške operacije v pravem pomenu besede. Podana je izjema od uporabe Direktive 2003/88/ES.

16.Glede na navedeno, ker v preostalem niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo delno kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP; zaradi zastaranja zakonske zamudne obresti od 5. 10. 2019 do 6. 10. 2019, zahtevek za tiste mesece, ko je bila tožniku pripravljenost odrejena za vaje).

17.O stroških pred sodiščem prve stopnje je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP (povrnitev ustreznega dela stroškov nasprotni stranki glede na delež neuspeha v pravdi) in prvim odstavkom 155. člena ZPP (priznanje za pravdo potrebnih stroškov). Tožniku je priznalo 3.360 točk nagrade (za tožbo je priznalo 300 točk, nagrade posebej za pripravljalni narok ni priznalo, v ostalem je sledilo stroškovniku, ki je skladen z Odvetniško tarifo, OT), poleg tega še kilometrino in parkirnino, materialne stroške in davek na dodano vrednost, vse skupaj s stroški za prihod tožnika na dva naroka za glavno obravnavo iz L. v Novo mesto 2.662,40 EUR. Toženki je po stroškovniku priznalo 1.800 točk nagrade, kar skupaj z materialnimi stroški znaša 1.096,80 EUR. Upoštevaje tožnikov uspeh v deležu 86 odstotkov je upravičen do 2.289,66 EUR, toženka (delež 14 odstotkov) pa do 153,55 EUR, kar pomeni, da je dolžna tožniku plačati stroške v višini 2.136,11 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožniku je pritožbeno sodišče priznalo 375 točk za pritožbo, 375 točk za odgovor na pritožbo toženke, 375 točk za zastopanje na pritožbeni obravnavi, 120 točk za odsotnost iz pisarne, vse skupaj z materialnimi stroški (dva odstotka do 1.000 točk, nato en odstotek), potnimi stroški za pooblaščenca na pritožbeno obravnavo (90,30 EUR) in davkom na dodano vrednost. Toženka do nagrade za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje ni upravičena, saj z njo ni uspela. Za pritožbo zoper razveljavitveni sklep ji je pritožbeno sodišče priznalo 150 točk kot za redno pravno sredstvo zoper procesni sklep, za pritožbeno obravnavo ji je priznalo 375 točk, vse z materialnimi stroški, in potne stroške za pooblaščenca na pritožbeno obravnavo (55,90 EUR). Tožnik je glede na uspeh v pritožbenem postopku upravičen do 77 odstotkov nagrade za pritožbo (215,59 EUR), vseh stroškov za odgovor na pritožbo, s katerim je v celoti uspel (279,99 EUR), in 74 odstotkov stroškov, vezanih na pritožbeno obravnavo (338,99 EUR). Toženka je upravičena do 26 odstotkov priznanih stroškov, kar je 98,07 EUR. Upoštevaje navedeno je dolžna tožniku plačati stroške pritožbenega postopka v višini 736,50 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot jih je tožnik zahteval v pritožbi in odgovoru na pritožbo.

Zveza:

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu - člen 2, 2-2

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa - člen 1, 1-3

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Kolektivna pogodba za javni sektor (2008) - KPJS - člen 46, 46/2, 46/3

Zakon o obrambi (1994) - ZObr - člen 97e

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 347, 347/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

VDSS Sodba Pdp 86/2025

ECLI:SI:VDSS:2025:PDP.86.2025 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas