Jedro

Iz dejanskih zaključkov, do katerih je prišlo sodišče v izpodbijani sodbi, izhaja, da tožnik delovnega razmerja za določen čas ni sklenil v skladu z določbami 17. člena ZDR, saj ni uspel dokazati, da je šlo za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Sodišče je v nasprotju z zatrjevanjem tožnika zaključilo, da je šlo za njegovo protizakonito ravnanje, ker je ravnal z namenom, da bi izigral predpise in si na ta način pridobil pravico do denarnega nadomestila, kar pomeni, da so bile okoliščine za sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom na strani tožnika.

Ker ZZZPB v 4. alinei prvega odstavka 19. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi sklenitve delovnega razmerja v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, če so okoliščine za tako sklenitev na strani delavca, je že tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila, pravilni pa sta tudi odločitvi sodišč prve in druge stopnje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev odločbe tožene stranke št. 114-01-414/95 z dne 8.12.1997 v zvezi z odločbo območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje v Novem mestu št. 04-2046/1-95 z dne 8.9.1995 o zavrnitvi zahtevka za priznanje pravice do denarnega nadomestila.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče ni pravilno zaključilo, da je bil v spornem obdobju zaposlen zato, ker drugače družba zaradi porodniškega dopusta njegove žene ne bi mogla poslovati. Zanj so bili plačani tudi ustrezni prispevki. Datum, kdaj je sklenil delovno razmerje, ni pomemben, pomembno je le, da je delovno razmerje sklenil v skladu z zakonom za določen čas in mu zato tudi pripada pravica do denarnega nadomestila po prenehanju delovnega razmerja. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 12/2003 - Uradno prečiščeno besedilo) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se v njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v delu, kjer se graja ugotovitev dejanskega stanja, ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava, saj je sodišče pravilno uporabilo določbe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) in zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.).

Iz dejanskih zaključkov, do katerih je prišlo sodišče v izpodbijani sodbi, izhaja, da tožnik delovnega razmerja za določen čas ni sklenil v skladu z določbami 17. člena ZDR, saj ni uspel dokazati, da je šlo za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Sodišče je v nasprotju z zatrjevanjem tožnika zaključilo, da je šlo za njegovo protizakonito ravnanje, ker je ravnal z namenom, da bi izigral predpise in si na ta način pridobil pravico do denarnega nadomestila, kar pomeni, da so bile okoliščine za sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom na strani tožnika.

Ker ZZZPB v 4. alinei prvega odstavka 19. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi sklenitve delovnega razmerja v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, če so okoliščine za tako sklenitev na strani delavca, je že tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila, pravilni pa sta tudi odločitvi sodišč prve in druge stopnje.

Ostale revizijske navedbe za odločitev pravno niso pomembne in se zato revizijsko sodišče z njimi ni posebej ukvarjalo.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.