Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V stečajnem postopku upnik ne more uveljavljati, da bi upravitelj moral priznati terjatev oziroma ločitveno pravico. Stečajno sodišče tudi ne more spremeniti odločitve upravitelja o priznanju ali prerekanju terjatve oziroma ločitvene pravice. Upnik ima pritožnik možnost, da svojo zatrjevano ločitveno pravico uveljavlja v posebnem pravdnem postopku.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom: 1.) o dodatno prijavljeni ločitveni pravici ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekane ločitvene pravice, odločilo tako, kot je navedeno v prvem dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 12. 2. 2015 (red. št. 66), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa, 2.) ugovor upnika proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, vložen dne 3. 2. 2015 (red. št. 65), pa je zavrglo.
2. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in smiselno predlagal, da se sklep spremeni tako, da se njegova ločitvena pravica prizna. Njegova terjatev je namreč zavarovana z menico in pogodbo. Po njegovem mnenju imajo v tej zadevi upniki vsi zavarovano terjatev ali pa nobeden, sredstva od prodane stečajne mase pa bi bilo treba sproti deliti upnikom v sorazmernem deležu posameznih priznanih terjatev.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz utemeljitve prvostopnega sklepa izhaja, da je sodišče v skladu s 305. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) upnika, katerega ločitveno pravico je upravitelj prerekal, napotilo na postopek za ugotovitev obstoja njegove prerekane ločitvene pravice, saj upnik ni zatrjeval in ni izkazano, da bi zatrjevana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova. Sodišče je ugovor upnika zavrglo kot prepozen in nedovoljen. Upnik namreč v ugovoru ni navajal nobenega od pravno upoštevnih ugovornih razlogov iz prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP. Razlog, kot ga je uveljavljal upnik, da upravitelj ne bi smel prerekati njegove ločitvene pravice, namreč ni dovoljen ugovorni razlog v smislu navedene določbe ZFPPIPP. Upnik pa ima možnost, da svojo zatrjevano ločitveno pravico na premoženju stečajnega dolžnika, ki jo je upravitelj obrazloženo prerekal, skladno z napotilom sodišča uveljavlja v pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče soglaša z navedenim zaključkom prvostopnega sodišča. 5. Skladno s 303. členom v zvezi s 67. členom ZFPPIPP je ločitvena pravica priznana, če jo prizna upravitelj in je ne prereka nihče od upnikov v skladu s 63. členom tega zakona. Ločitvena pravica je prerekana, če jo prereka upravitelj ali upnik v skladu s 63. členom tega zakona. Višje sodišče zato pritožniku pojasnjuje, da v stečajnem postopku ne more uveljavljati, da bi upravitelj moral priznati terjatev oziroma ločitveno pravico. Stečajno sodišče tudi ne more spremeniti odločitve upravitelja o priznanju ali prerekanju terjatve oziroma ločitvene pravice. Kot je pritožniku pojasnilo že prvostopno sodišče, ima pritožnik možnost, da svojo zatrjevano ločitveno pravico v skladu s prvim odstavkom 305. člena ZFPPIPP uveljavlja v posebnem pravdnem postopku. Le če bo pravočasno začel posebno pravdo in v njej uspel, bo imel kot ločitveni upnik možnost sodelovati pri razdelitvi posebne razdelitvene mase stečajnega dolžnika.
6. Glede navedb o enakopravnem položaju vseh upnikov sodišče druge stopnje glede na stanje spisa v zvezi z drugima dvema ločitvenima upnikoma ugotavlja, da je sklep o preizkusu terjatev in (njunih) ločitvenih pravic v tem obsegu pravnomočen že od 5. 2. 2014. 7. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialno pravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).