Jedro

Gradnja garaž brez gradbene dokumentacije, brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ob dejstvu, ki se zatrjuje v reviziji, da stoji garaža na območju, kjer je po ureditvenem planu predvidena obvozna cesta, predstavlja omejitve javnopravne narave, ki so opredeljene kot pravne napake po 514. členu ZOR.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti točki 1 (razen glede ugotovitve, da terjatev tožeče stranke preko tolarske protivrednosti 36.465,57 DEM ne obstoji), točki 3 (razen v zavrnilnem delu) in točki 4 izreka sodbe sodišča prve stopnje ter sodba sodišča prve stopnje v istem obsegu razveljavita in vrne zadeva sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje.

Stroški revizijskega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini tolarske protivrednosti 36.465,57 DEM z 8% zamudnimi obrestmi od 8.10.1992, da pa višja terjatev tožeče stranke ne obstoji (točka 1 izreka); nadalje je ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v tolarski protivrednosti 47.760,81 DEM (točka 2 izreka) in da sklep o izvršbi ostane v veljavi za 36.465,57 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z 8% zamudnimi obrestmi od 8.10.1992 in za izvršilne stroške 4.811,50, v ostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (točka 3 izreka), pravdne stroške pa je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v znesku 99.530,00 SIT (točka 4 izreka).

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke proti sodbi sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka vlaga proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo zaradi bistvene kršitve določil postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sodb sodišča druge stopnje in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, priglaša pa tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožeča stranka pa v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev in povrnitev stroškov odgovora.

Revizija je utemeljena.

Sodišči druge stopnje in prve stopnje sicer nista napačno materialno pravno presodili določbe 7. člena prodajne pogodbe št... z dne 2.10.1992, s katero sta tožeča stranka kot prodajalec in tožena stranka kot kupec izključila odgovornost tožeče stranke za stvarne napake, saj to izhaja iz toženčeve zaveze, da prevzema kupljene stvari v last in posest v stanju, v kakršnem so.

Toda revizija ima prav, da obravnavana gradnja spornih garaž brez gradbene dokumentacije, brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ob dejstvu, ki se zatrjuje v reviziji, da stoji garaža na območju, kjer je po ureditvenem planu VM1/1 predvidena obvozna cesta, predstavlja omejitve javnopravne narave, ki so opredeljene kot pravne napake po 514. členu ZOR. Za pravne napake pa pogodbeni stranki prodajalčeve - tožnikove odgovornosti nista izključili. Tožeča stranka pa zatrjuje, da je zaradi teh pravnih napak omejena v svojih pravicah na garažah (ne more adaptirati in odpreti za prodajalne blaga, v primeru rušenja zaradi izgradnje ceste ne bo imela pravice do odškodnine).

Po določilu 514. člena ZOR prodajalec odgovarja za posebne omejitve javnopravne narave, ki kupcu niso bile znane, če je on vedel zadnje ali vedel, da jih je mogoče pričakovati pa jih kupcu ni sporočil. Da tožena stranka kot kupec ni vedela za črno gradnjo, ni sporno. To je ugotovljeno tudi za tožečo stranko kot prodajalca, kar je priznala tudi sama tožena stranka v pritožbenih izvajanjih proti sodbi sodišča prve stopnje. Toda sodišči druge stopnje in prve stopnje se nista v dovoljnem obsegu in poglobljeno ukvarjali z nadaljnjim materialnopravnim vprašanjem o odgovornosti tožeče stranke kot prodajalca za navedene javnopravne omejitve, namreč ali je tožeča stranka vedela, da je te omejitve mogoče pričakovati. V tej smeri revizija utemeljeno opozarja na izpovedbo priče J. Z., ki je sodeloval pri prodaji garaž na strani tožeče stranke, da je pred javno licitacijo - prodajo garaž neuspešno iskal gradbeno dokumentacijo.

Že samo glede na to - neupoštevaje še nadaljnja izvajanja revizije, da je tožeča stranka na licitaciji na zahtevo tožene stranke samo obljubila dostavo dokumentacije v 14 dneh - se zastavlja ključno vprašanje o utemeljenosti zaključka, ali je tožeča stranka - država, od katere se upravičeno in brez nadaljnjega pričakuje spoštovanje zakonitosti, vedela, da je mogoče pričakovati, da potrebne gradbene dokumentacije morda ni.

Sodišči druge stopnje in prve stopnje se s tem materialnopravnim vprašanjem nista ukvarjali, ker obravnavane javnopravne omejitve pravno zmotno nista opredelili kot pravne napake. Ker materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, je izostala tudi potrebna ugotovitev dejanskega stanja oziroma manjkajo ustrezni dejanski zaključki. Že glede na to je bilo treba v skladu z določilom drugega odstavka 395. člena ZPP sodbi sodišč prve in druge stopnje v navedenem obsegu razveljaviti.

V novem postopku bo treba v tej zvezi seveda ugotoviti utemeljenost ugovorov tožene stranke, da ni dolžna plačati tožeči stranki vtoževanega zneska, ker je zmanjšana vrednost spornih garaž zaradi gradnje brez uradne dokumentacije. Sodišči druge stopnje in prve stopnje se tudi s tem vprašanjem nista ukvarjali v potrebni smeri, ko pri tem iz predloženih cenitev spornih garaž (priloge A7, A8 in B5) ne izhaja, da bi se pri ugotavljanju tržne vrednosti garaž upoštevala črnogradnja kot odbitna postavka.

V kolikor pa revizija spodbija sodbo sodišča druge stopnje in v tej zvezi tudi sodbo sodišča prve stopnje zaradi prevare in zmote, povzročene od tožeče stranke v smislu določil 65. in 61. člena ZOR, pa revizija ni utemeljena iz razlogov, obrazloženih že v sodbi sodišča druge stopnje, da tožena stranka ni spodbijala sklenjene prodajne pogodbe v skladu s citiranimi določili. Toženčeve izjave v tej smeri v pripravljalni vlogi z dne 14.3.1994 nikakor ni mogoče šteti kot vložitev tožbe. Zato ti zaključki sodišč niso v nasprotju z listinami v spisu, kot to očita revizija. To enako velja za nadaljnji očitek revizije, da tožena stranka v teku postopka ni podala pobotnega ugovora, saj iz odgovora na tožbo tožene stranke izrecno izhaja, da je podala pobotni ugovor. - Pač pa iz takih revizijskih izvajanj sledi zaključek, da tožena stranka ne spodbija ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji (točka 2 prvostopne sodbe v zvezi z izrekom sodbe sodišča druge stopnje).

Ne glede na to, da se bo tudi glede stopnje zamudnih obresti in pričetka njihovega teka odločalo v novem postopku, pa je treba povedati glede na očitke revizije sodišču prve stopnje, češ da obrestnega dela obsodbe ni obrazložilo oziroma ga je nepravilno obrazložilo, da sodišče prve stopnje res ni utemeljilo, zakaj tečejo obresti za vtoževano glavnico, ki predstavlja zadnji šesti obrok plačila kupnine, že od sklenitve pogodbe 8.10.1992; je pa pravilno uporabilo materialno pravo, ko je za stopnjo zamudnih obresti od glavnice v DEM uporabilo ob pomanjkanju zakonske ureditve obrestovanja tuje valute pogodbeno dogovorjeno 8% stopnjo obresti, kar je tudi v skladu z določilom drugega odstavka 277. člena ZOR.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 166. člena ZPP.