Jedro

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka lastnica stanovanjske hiše z dvoriščem, katerih vrednost je sodni cenilec ocenil na 480.579,00 EUR. Dolg tožeče stranke znaša 421.185,07 EUR, tako da je razlika med vrednostjo nepremičnine in zapadlimi obveznostmi 59.393,93 EUR, to pa je več kot 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar je ob vložitvi vloge predstavljalo 13.771,00 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožeča stranka sicer izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj njen lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znaša povprečno mesečno 51,98 EUR, kar ne presega višino dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 459,04 EUR. Z vpogledom v zemljiško knjigo pa je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka lastnica nepremičnin vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kopru s parcelnimi številkami 88/3 in 90/1, vložek številka 1087 k.o. A. Navedene nepremičnine so v naravi stavbišče na katerem stoji stanovanjska stavba z neto tlorisno površino 272,70 m2 in dvorišče s površino 130 m2. Ker ima tožeča stranka stalno prebivališče na naslovu ..., je treba navedeno nepremičnino upoštevati pri izračunu oziroma določitvi premoženja, saj v njej ne prebiva. Glede nepremičnin pa je bilo ugotovljeno, da je na obeh navedenih parcelah zaznamba sklepa o izvršbi in skupna hipoteka, ki pa, kot stvarna pravica ne posega v lastninsko pravico. Kljub navedenemu je bil opravljen vpogled v spis In 17/05, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru. Iz cenitvenega poročila sodnega cenilca izhaja, da je vrednost nepremičnine ocenjena na vrednost 480.579,00 EUR, glavnica upnika B. d.o.o. pa po izdanem sklepu, s katerim se je izvršba ustavila glede zneska 123.221,02 CHF, to je 94.865,67 EUR, znaša 319.252,04 CHF, to je 245.786,46 EUR. Tako znaša glavnica skupaj z obrestmi na izvršilne stroške in z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.1.2006 dalje 420.537,27 EUR. Upoštevan je bil tudi dolg do upnika D.D. v znesku 250,00 EUR in 265,00 EUR, tako da znaša celoten dolg tožeče stranke 421.185,07 EUR. Tako je razlika med vrednostjo nepremičnine in skupnim dolgom tožeče stranke 59.393,93 EUR, to pa pomeni da vrednost nepremičnine, katere lastnik je tožeča stranka, za 45.622,93 EUR presega vrednost določeno v 23. členu Zakona o socialnem varstvu, to je 13.771,00 EUR. Zaradi navedenega je bilo treba prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je od 11.7.2011 dalje na prestajanju 7,5 letne zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob. Poleg tega je že nekaj let brez dohodka in premoženja, s katerim bi lahko prosto razpolagala za plačilo storitev odvetnika. Kljub temu, da nima lastnega dohodka oziroma njen minimalni dohodek, to je 51,98 EUR-ov na mesec nagrade za delo v zaporu, ne presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka je bila vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena, ker ocenjena vrednost nepremičnine za 45.622,93 EUR-ov presega njen dolg do upnikov. Ob upoštevanju vrednosti nepremičnin je bilo spregledano dejstvo, da v zadnjem letu pri dražbah izvedenih na Okrajnem sodišču v Kopru ni bila prodana po izklicni ceni nobena nepremičnina večje vrednosti. Veliko nepremičnin ni bilo prodanih niti na drugi dražbi, ko je bila izklicna cena za 50% nižja kot na prvi dražbi. Iz zapisnika o naroku za izvedbo prve javne dražbe njene nepremičnine z dne 11.2.2011 pa je razvidno, da ni bila plačana nobena varščina za dražbo torej ni zainteresiranih za odkup nepremičnine oziroma nepremičnina ni bila prodana. Druga javna dražba naj bi bila pri Okrajnem sodišču v aprilu leta 2011 z za 50% znižano izklicno ceno. To pa pomeni, da v primeru prodaje nepremičnine na drugi dražbi le ta ne bo pokrila dolgov in stroškov povezanih z njimi. Zaradi vsega navedenega predlaga, da sodišče razveljavi izpodbijano odločbo Okrožnega sodišča v Kopru.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04, 96/04 – UPB1 in 23/08 – ZBPP) v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 42/94 – odl. US, 41/99, 26/01, 2/04, 69/05 – odl. US, 21/06 – odl. US, 105/06, 3/07 – UPB2 – ZSV) v 23. členu v zvezi z 14. členom ZBPP določa, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačna pravna pomoč ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60-ih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je v času vložitve vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašal 13.771,00 EUR. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe nesporno izhaja, da je tožeča stranka lastnica stanovanjske hiše z dvoriščem, katerih vrednost je sodni cenilec ocenil na 480.579,00 EUR. Dolg tožeče stranke s stroški in zamudnimi obrestmi, pa znaša 421.185,07 EUR tako da je razlika med vrednostjo nepremičnine in zapadlimi obveznostmi tožeče stranke 59.393,93 EUR, to pa je več kot 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar je ob vložitvi vloge predstavljalo 13.771,00 EUR. Ker tožeča stranka v navedeni nepremičnini ne živi, saj ima stalno prebivališče prijavljeno na naslovu ..., je določba 23. člena ZSV, pravilno uporabljena. V zvezi z ugovori tožeče stranke, da je vrednost nepremičnine ocenjena nerealno pa sodišče ugotavlja, da je bila vrednost nepremičnin ugotovljena skladno s Pravilnikom o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 68/01), ki v 6. členu določa, da se vrednost premoženja ugotavlja iz zadnje odločbe o odmeri davka od premoženja, odločbe o odmeri davka od prometa nepremičnin, odločbe o odmeri davka na dediščino, odločbe o odmeri davka na darila oziroma kupoprodajne pogodbe, sklepa o dedovanju, darilne pogodbe in drugega pravnega naslova, na podlagi katerega je upravičenec premoženje pridobil. V 7. členu pa je določeno, da kadar premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na enega od načinov navedenih v 6. členu Pravilnika, se ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi. Ker je sodni cenilec v izvršilnem postopku pod opr. št. In 17/05, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru, nepremičnini na parcelnih številkah 88/3 in 90/1 vložek številka 187 k.o. A., ocenil na 480.579,00 EUR in je to vrednost tožena stranka pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ob upoštevanju 14. člena ZBPP in 23. člena ZSV, pravilno upoštevala, je tudi po oceni sodišča pravilno ugotovila vrednost premoženja, kar pa pomeni, da premoženje s katerim tožeča stranka razpolaga presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.