Jedro

Nagrajevanje upravitelja oziroma priznanje povečanja vseh nadomestil, vključenih v nagrado za stečajni postopek nad banko, zavarovalnico ali v stečajnem postopku z mednarodnim elementom, je obravnavano ločeno in samostojno v 4. členu Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik); v nasprotju z izrecno omejitvijo dodatnih nadomestil za številčnost vrst in oblik premoženja ter za samostojno izvajanje računovodskih, administrativnih in drugih storitev v 5. členu Pravilnika, te omejitve v 4. členu Pravilnika ni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se glasi:

1. Odmeri se dodatno nadomestilo upravitelju v višini 20% vseh že odmerjenih nadomestil, in sicer: - 20% nadomestila za otvoritveno poročilo brez DDV 4.000,00 EUR - 22 % DDV 880,00 EUR - nadomestilo z vključenim DDV 4.880,00 EUR - 20% nadomestila za preizkus terjatev brez DDV 2.000,00 EUR - 22 % DDV 440,00 EUR - nadomestilo z vključenim DDV 2.440,00 EUR - 20% nadomestila za unovčenje in razdelitev brez DDV 7.950,08 EUR - 22 % DDV 1.749,02 EUR - nadomestilo z vključenim DDV 9.699,10 EUR - 20% nadomestila za unovčenje in razdelitev brez DDV 2.049,92 EUR - 22 % DDV 450,98 EUR - nadomestilo z vključenim DDV 2.500,90 EUR, skupaj 19.520,00 EUR.

2. Po pravnomočnosti sklepa ima upravitelj pravico do plačila 90 % zneska nadomestila. O plačilu zadnjih 10 % tega zneska bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upraviteljice z dne 9.12.2020 (PD 681) zoper sklep strokovne sodelavke z dne 23.11.2020, ki je bil izdan v zvezi s predlogom za povečanje nadomestil zaradi stečajnega postopka z mednarodnim elementom.

2. Zoper navedeni sklep se je upraviteljica pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugovor upraviteljice v zvezi z njenim predlogom za povečanje nadomestil zaradi stečajnega postopka z mednarodnim elementom zavrnilo z nosilnim razlogom, da maksimalnih zneskov iz 5. - 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur.l. RS, št.91/08 do 53/09, v nadaljevanju: Pravilnik) v nobenem primeru ni dovoljeno preseči. Odločitev je utemeljilo z dejstvom, da je v stečajnih postopkih primarno potrebno zagotoviti poplačilo upnikov, in to v čim večjem deležu, v korist slednjih pa je po načelu zagotavljanja najboljših pogojev za njihovo poplačilo (47. člen ZFPPIPP) predpisano, da je postopek insolventnosti potrebno voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede plačila in rokov za poplačilo terjatev upnikov. Celoten smisel stečajnega prava je po zaključku sodišča prve stopnje v poplačilu upnikov in ne v nagrajevanju upraviteljev. Zato je maksimiranje nadomestil primerno sredstvo za dosego navedenega cilja, primernost tega sredstva pa je potrjena tudi v primerljivih ureditvah (izvedensko in cenilsko delo, plačila izvršiteljem, nagrade članom poravnalnega odbora iz 609. člena Zakona o gospodarskih družbah). Po zaključku sodišča prve stopnje gre za v zakonodajni praksi uveljavljeno pravilo, katerega namen je v preprečitvi porasta stroškov postopka preko razumne meje; pravila o maksimumu nadomestil veljajo, ne glede na to, ali gre za stečajni postopek z mednarodnim elementom (sodišče izpodbijanjem sklepu ni zanikalo obstoja mednarodnega elementa) ali ne.

5. Višje sodišče razlagi sodišča prve stopnje ne sledi. V III. poglavju Pravilnika („Nagrada za delo upravitelja v stečajnem postopku“), so določena podrobnejša pravila glede nagrajevanja upravitelja za njegovo delo. V 5. členu Pravilnika je opredeljen način izračuna nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila in določen najvišji znesek nadomestila. Enaka je ureditev v 6. členu (nadomestilo za preizkus terjatev) in 7. členu (nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev). V navedenih členih je določen najvišji znesek nadomestila za opravljeno delo. Iz besedila navedenih členov nesporno izhaja, da so nadomestila omejena, kadar v konkretnem stečajnem postopku ni okoliščin, ki bi opravičevale povečanje nagrade.

6. V 3. in 4. odstavku 5. člena Pravilnika je poleg priprave otvoritvenega poročila, preizkusa terjatev in unovčenja ter razdelitve stečajne mase, nadomestilo povečano še za največ 20% nadomestila za otvoritveno poročilo, pod pogojem številčnosti oblik in vrst premoženj in dodatno še za največ 20% nadomestila za otvoritveno poročilo ob upoštevanju obsega, v katerem upravitelj samostojno opravi računovodske, administrativne in druge storitve, ki bi sicer predstavljale stroške stečajnega postopka po 7. točki 2. odstavka 355. člena ZFPPIPP. Končni znesek nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, torej vsoto nadomestila in povečanja nadomestila v skladu s 3. in 4. odstavkom navedenega člena, je v 5. odstavku 5. člena Pravilnika omejen na najvišji znesek nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, navedenega v 6. odstavku istega člena, to je 20.000,00 EUR.

7. Poleg navedenih nadomestil je v 4. členu Pravilnika omogočeno povečanje nagrade v stečajnem postopku nad banko ali zavarovalnico in v stečajnem postopku z mednarodnim elementom. V tem členu predvideno povečanje nagrade izhaja iz predpostavke, da so navedeni stečajni postopki zahtevnejši, delo upraviteljev v teh stečajnih postopkih pa praviloma tudi obsežnejše in bolj kompleksno.

8. V 4. členu Pravilnika je določeno, da se upravitelju prizna povečanje vseh nadomestil, vključenih v nagrado, nikjer pa ni določeno, da bi bilo predmetno povečanje omejeno z najvišjim zneskom oziroma omejitvami in 5. - 7. člena Pravilnika. V nasprotju z besedilom 5. člena Pravilnika v 4. členu tudi ni navedeno, da se povečanje _lahko_ prizna, pač pa, da _se prizna_, kar kaže na to, da možnost tehtanja, kdaj in za koliko se bo nagrada zvišala, ni prepuščena sodišču. Prav tako ni navedeno, da se povečanje prizna za največ 20% odstotkov (po spremembi 15%), pač pa je povečanje v vsakem primeru določeno v tej višini. Tudi slednje kaže na to, da odločitev o tem, ali bo povečanje priznalo in v kakšni višini, ni prepuščena sodišču. 9. Nagrajevanje upravitelja oziroma priznanje povečanja vseh nadomestil, vključenih v nagrado za stečajni postopek nad banko, zavarovalnico ali v stečajnem postopku z mednarodnim elementom, je obravnavano ločeno in samostojno; v nasprotju z izrecno omejitvijo dodatnih nadomestil za številčno vrsto in obliko premoženja ter za samostojno izvajanje računovodskih, administrativnih in drugih storitev v 5. členu Pravilnika, te omejitve v 4. členu Pravilnika ni. V kolikor bi bil namen te določbe, da do povečanja iz 4. člena ne more priti, kadar je po 5., 6. in 7. členu že doseženo maksimalno nadomestilo, bi to po zaključku višjega sodišča moralo biti izrecno zapisano.

10. Določbe 4., 5., 6. in 7. člena Pravilnika samostojno urejajo vsaka svoje področje (4. člen: stečajni postopki, v katerih so posebne, izrecno naštete lastnosti – zavarovalništvo, banka, mednarodni element; 5. člen: otvoritveno poročilo; 6. člen: preizkus terjatev; 7. člen: razdelitev), in se uporabijo, ko so za to izpolnjeni pogoji. Zato je nepravilno stališče izpodbijanega sklepa, da je uporaba 4. člena izključena, ko je po 5., 6. in 7. členu Pravilnika dosežena najvišja nagrada. Pritožba namreč pravilno opozarja, da višje nadomestilo niti ne pomeni dodatne nagrade, pač pa dejansko plačilo za specifično zahtevnost stečajnega postopka in obseg dela stečajnega upravitelja. Zato je nujna ločena obravnava 4. člena Pravilnika od ostalih določb, saj Pravilnik takšnih izjem, na katerih temelji odločitev izpodbijanega sklepa, ni predvidel oziroma uporabe 4. člena v primerih, ko je po 5., 6. in 7. členu Pravilnika določena najvišja nagrada, ni izključil ali omejil. 11. Pravilnik jasno določa pravila za odmero nadomestil, in sicer, ko so za to izpolnjeni v naprej znani objektivni pogoji: pri izdelavi otvoritvenega poročila se nagrada odmeri glede na vrednost premoženja, pri razdelitvi glede na vrednost razdelitvene mase. Ko je dosežen maksimum, se višje nadomestilo ne odmerja več. V primerih preizkusa terjatev je nadomestilo odvisno od števila preizkušenih terjatev, dokler se ne doseže maksimuma. Tudi v primeru preizkusa terjatev sodišče zaradi morebitnega doseganja drugih ciljev stečajnega postopka nagrade ne odmeri le za določeno število preizkusov, za ostale pa ne. Gre namreč za vprašanje nadomestila za opravljeno delo in ne za nagrado upravitelju. Nadomestilo za opravljeno delo se po Pravilniku odmerja glede na v naprej znane objektivne dejavnike: glede na število preizkušenih terjatev, vrednost razdelitvene mase, vrednost premoženja... Urejeno je z vnaprej znanimi objektivnimi kriteriji, kar (med drugim) zagotavlja, da so vsi upravitelji obravnavani enako. Če objektivnih kriterijev za odmero nadomestil ne bi bilo, bi bili upravitelji podvrženi ne samo različnim praksam različnih sodišč, pač pa tudi subjektivni presoji posameznega sodišča v vsakem stečajnem postopku posebej.

12. Navedeno je potrebno upoštevati tudi v primeru odmere višjega nadomestila v primeru stečajnega postopka z mednarodnega elementa. Sodišče nadomestilo odmeri, ko so izpolnjeni zakonski pogoji oziroma pogoji iz Pravilnika. Obstoj mednarodnega elementa kaže na večjo kompleksnost stečajnega postopka, zaradi česar je določeno višje nadomestilo za povečan obseg dela. Če torej mednarodni element obstoji, je že Pravilnik objektivno predvidel večji obseg dela in primerno nadomestilo za opravljeno delo. Nikjer pa iz Pravilnika ni mogoče razbrati, da je odmera odvisna od tehtanja sodišča med sorazmernostjo in preprečitvijo porasta stroškov preko razumne meje. Sodišče prve stopnje je namreč maksimiranje nadomestil utemeljilo (tudi) s preprečitvijo nastajanja stroškov stečajnega postopka preko razumne meje, pri tem pa spregledalo, da 4. člen Pravilnika ne omogoča neomejenega nagrajevanja, temveč je le-to omejeno na 20% (po spremembi Pravilnika na 15%) ostalih nagrad.

13. Utemeljeno je tudi opozorilo upraviteljice, da bi v primeru drugačne razlage prišlo do neenakopravnega obravnavanja upraviteljev: upravitelj, ki bi v stečajnem postopku brez mednarodnega elementa imel manj dela in stroškov, bi prejel nagrado v enaki višini kot upravitelj, ki ima v postopku z mednarodnim elementom dodatno delo, kar posledično pomeni tudi dodatne stroške.

14. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je pritožba upraviteljice utemeljena, je izpodbijani sklep spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.