Jedro

Pritožnica je vložila predlog za izdajo začasne odredbe s ciljem, da se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadrži izvršitev sklepov prvostopenjskega organa z dne 26. 11. 2012 in 3. 4. 2013, izdanih v postopku denacionalizacije premoženja. S takim predlogom tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni zahtevala ureditve stanja, na katero se nanaša vložena tožba. Predmet tega upravnega spora ni določitev stroškov postopka (o čemer je bilo odločeno z navedenima sklepoma), temveč presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe prvostopenjskega upravnega organa z dne 27. 7. 2020, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za izrek ničnosti navedenih sklepov. Sporno pravno razmerje je torej vprašanje obstoja uveljavljanega ničnostnega razloga. Začasna odredba, kot jo v obravnavanem primeru zahteva pritožnica, pa se nanaša na drugo pravno razmerje, ki ni predmet tega upravnega spora. Stališče sodišča prve stopnje, da zakonski pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe že iz tega razloga niso podani, je tako pravilno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka in stranka z interesom sami trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zoper odločbo Upravne enote Ribnica, št. 330-39/2005-279 z dne 27. 7. 2020, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za izrek ničnosti sklepov istega organa o določitvi stroškov postopka, št. 330-39/2005-250 z dne 26. 11. 2012 in št. 330-39/2005-265 z dne 3. 4. 2013, izdanih v postopku denacionalizacije premoženja, podržavljenega A. A., rojeni B., in C. C.1 Z navedenima sklepoma je bilo odločeno o povrnitvi stroškov, ki so nastali D. D. v denacionalizacijskem postopku. Po vložitvi tožbe je vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče do pravnomočnosti odločitve v tem upravnem sporu zadržalo izvršitev navedenih sklepov prvostopenjskega upravnega organa o določitvi stroškov postopka.

2. Sodišče prve stopnje je na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da tožnica s predlagano začasno odredbo v bistvu predlaga izdajo ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, ki pa presega sporno pravno razmerje tega upravnega spora. Poudarilo je, da je v tem upravnem sporu sporno pravno razmerje izpolnjevanje ničnostnih razlogov, ne pa določitev stroškov postopka, o čemer je bilo sicer odločeno z navedenima sklepoma. Ker ne gre za ureditev spornega pravnega razmerja, o katerem se odloča v tem upravnem sporu, je zahtevo zavrnilo že zaradi tega razloga.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge. Med drugim navaja, da je interpretacija 32. člena ZUS-1 v izpodbijanem sklepu preozka. V tem postopku formalno res izpodbija le odločbo z dne 27. 7. 2020, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za ugotovitev ničnosti sklepov Upravne enote Ribnica z dne 26. 11. 2012 in 3. 4. 2013. Vendar pa je ta odločba tako tesno povezana z navedenima sklepoma upravne enote, da tvori z njima smiselno celoto. Še več, (ne)veljavnost teh sklepov predstavlja bistvo spornega pravnega razmerja, ki se obravnava v tem upravnem sporu. Od odločitve v tej zadevi je odvisno, ali bo pritožnica dolžna plačati stranki z interesom zneska, naložena s sklepoma upravne enote, torej bo imela odločitev v tej zadevi neposreden učinek na obveznosti pritožnice. Z nadaljevanjem izvršilnega postopka pritožnici grozi težko popravljiva škoda. Brez izdaje začasne odredbe bo morebitna ugotovitev ničnosti teh sklepov za pritožnico brez prave vrednosti, saj bo njena nepremičnina, ki predstavlja njen dom, že prodana (prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku pa ni mogoče izpodbijati z nobenim pravnim sredstvom), kar bo nedvomno pustilo nepopravljive posledice na njenem zdravju. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlagani začasni odredbi, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovljen postopek.

4. Stranka z interesom v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora.

5. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča predstavlja začasna odredba po 32. členu ZUS-1 nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo vsake začasne odredbe, je verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi stranki nastala z izvršitvijo (v tem upravnem sporu) izpodbijanega akta. Torej gre za akt, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu in ta akt predstavlja sporno pravno razmerje. 2

8. Tako je tudi regulacijska začasna odredba iz tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 sredstvo za preprečitev nastanka škodljivih posledic spornega pravnega razmerja, to je razmerja, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga obravnava sodišče. Zato je mogoče z njo začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči.3 Zahteva, da se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, tudi pomeni, da mora med njim (v obravnavani zadevi med zavrnitvijo zahteve za izrek ničnosti sklepov o določitvi stroškov) in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.4

9. V obravnavanem primeru je pritožnica vložila predlog za izdajo začasne odredbe s ciljem, da se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadrži izvršitev sklepov prvostopenjskega organa z dne 26. 11. 2012 in 3. 4. 2013, izdanih v postopku denacionalizacije premoženja. S takim predlogom tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni zahtevala ureditve stanja, na katero se nanaša vložena tožba. Kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, predmet tega upravnega spora ni določitev stroškov postopka (o čemer je bilo odločeno z navedenima sklepoma), temveč presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe prvostopenjskega upravnega organa z dne 27. 7. 2020, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za izrek ničnosti navedenih sklepov. Sporno pravno razmerje je torej vprašanje obstoja uveljavljanega ničnostnega razloga. Začasna odredba, kot jo v obravnavanem primeru zahteva pritožnica, pa se nanaša na drugo pravno razmerje, ki ni predmet tega upravnega spora. Stališče sodišča prve stopnje, da zakonski pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe že iz tega razloga niso podani, je tako pravilno.

10. Glede na pojasnjeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da je treba v okoliščinah obravnavanega primera zakonski pojem "spornega pravnega razmerja" razlagati širše. Razlaga, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, pa je tudi skladna z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča. 5

11. Ker navedeno zadošča za zavrnitev predlagane začasne odredbe, se Vrhovno sodišče do ostalih pritožničinih navedb ni opredeljevalo in je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

12. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

13. Stranka z interesom je v odgovoru na pritožbo priglasila tudi stroške odgovora. Z navedbami v odgovoru ni bistveno prispevala k rešitvi spora, zato stroškov tega odgovora ni mogoče šteti kot potrebnih stroškov po 155. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da te stroške krije sama.

1 V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da uveljavljani ničnostni razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP (če gre za odločbo, ki je ni mogoče izvršiti) ni izpolnjen. 2 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 75/2016 z dne 30. 3. 2016, I Up 60/2021 z dne 14. 4. 2021 in I Up 214/2021 z dne 24. 11. 2021. Tako tudi E. Kerševan in V. Androjna, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 559. 3 Sklepa Vrhovnega sodišča I Up 161/2016 z dne 8. 6. 2016 in I Up 60/2021 z dne 14. 4. 2021. 4 Tako Vrhovno sodišče npr. v sklepih I Up 105/2015 z dne 27. 5. 2015, I Up 127/2016 z dne 18. 5. 2016, I Up 34/2018 z dne 28. 2. 2018. 5 Primerjaj tudi nedavni sklep Vrhovnega sodišča I Up 214/2021 z dne 24. 11. 2021.