Jedro

Tožnica je že bila v drugostopenjskem sklepu in odločbi pravilno poučena, da je zoper sklep, s katerim je bila zavržena njena pritožba zoper navedeno prvostopenjsko odločbo, dopusten upravni spor. Gre za sklep, ki se v upravnem sporu izpodbija v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZUS-1. Ker mora biti pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu prej izčrpana pritožbena pot, torej da je o pritožbi vsebinsko odločeno s strani organa druge stopnje, tožnica prvostopenjske odločbe o evidentiranju urejene meje ne more izpodbijati.

V zvezi z zavrženjem zahteve tožnice za prekinitev izvedbe geodetske storitve se sodišče strinja s stališčem organa prve stopnje, da se taka zahteva ne more nanašati na upravno zadevo, zato jo je organ prve stopnje mogel zavreči na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje po prvem odstavku 39. člena ZEN niti po vsebini ne predstavlja upravne odločbe. Gre za procesni sklep, saj se v celoti nanaša na odločitev, ki zadeva postopek oziroma njegovo izvedbo. Ker pa je zoper sklep pritožba dovoljena samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP), česar za poziv po prvem odstavku 39. člena ZEN niti ta zakon niti noben drug predpis ne določa, sledi, da (samostojna) pritožba ni dovoljena, kar narekuje njeno zavrženje v skladu s prvim in drugim odstavkom 240. člena ZUP, kot je pravilno ravnal organ prve stopnje tudi v konkretnem primeru. Samo poimenovanje konkretnega poziva k sprožitvi sodnega postopka na njegovo zakonitost ne vpliva. Obrazložitev in pouk o pritožbi morajo po prvem odstavku 258. člena ZUP vsebovati le tisti sklepi, zoper katere zakon izrecno dovoljuje pritožbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ prve stopnje je s sklepom, št. 02112-164/2016-24 z dne 16. 5. 2016, sklenil, da se zahteva tožnice za prekinitev izvedbe geodetske storitve zavrže (1. točka izreka sklepa); pritožba tožnice zoper poziv Območne geodetske uprave A., k sprožitvi sodnega postopka, št. 02112-164/2016-17 z dne 6. 4. 2016, zavrže (2. točka izreka sklepa); zahteva tožnice za povrnitev stroškov pritožbe zavrne (3. točka izreka sklepa); da z izdajo tega sklepa posebni stroški postopka niso nastali (4. točka izreka sklepa). V obrazložitvi glede 1. točke izreka sklepa organ prve stopnje pojasnjuje, da je treba zahtevo tožnice za prekinitev izvedbe geodetske storitve zavreči na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj gre za primer absolutne stvarne nepristojnosti. Izvajanje geodetskih storitev, kamor spada tudi izvedba mejne obravnave, ni sestavni del upravnega postopka, ki ga vodi geodetska uprava. Glede 2. točke izreka sklepa organ prve stopnje pojasnjuje, da je treba pritožbo tožnice zavreči na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP, ker je vložena zoper dejanje oziroma dopis upravnega organa v postopku, v katerem sploh še ni bil izdan upravni akt. Glede 3. točke izreka sklepa pa organ prve stopnje pojasnjuje, da po tretjem odstavku 13. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) stroške pravnega zastopanja v zvezi s pritožbo v tem postopku krije vsaka stranka sama, ker je bil postopek evidentiranja urejene meje uveden na zahtevo stranke.

2. Organ prve stopnje je s sklepom in odločbo, št. 02112-164/2016-25 z dne 16. 5. 2016, še sklenil, da se upravna zadeva, ki je bila pričeta z zahtevo, št. 02112-126/2016-1, za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in upravna zadeva, ki je bila pričeta z zahtevo, št. 02112-127/2016-1, za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje, združita v en postopek, št. 02112-164/2016-1 (1. točka izreka sklepa); da se postopek evidentiranja urejene meje parcele 418 s sosednjimi parcelami 421/5, 420/2, 420/9, 481/1, k. o. ..., prekine (2. točka izreka sklepa); da se bo postopek nadaljeval po pravnomočnosti akta, s katerim bo odločeno v postopku, ki je bil pričet 16. 5. 2016 pod opr. št. N ... pri Okrajnem sodišču ... (3. točka izreka sklepa); da pritožba zoper ta sklep v 2. in 3. točki ne zadrži njegove izvršitve (4. točka izreka sklepa). Odločil pa je, da se v k. o. ... kot urejena evidentira meja oziroma del meje: - parcele 420/2 s sosednjimi parcelami 420/8, 420/9, 415/4, 481/1, 421/6, 421/5 (dotikališče); - parcele 421/5 s sosednjimi parcelami 481/1, 421/6, 421/7 (1. točka izreka odločbe), da je grafični prikaz urejene meje obvezna priloga (2. točka izreka odločbe) ter da stroškov postopka ni (3. točka izreka). V obrazložitvi glede sklepa organ prve stopnje pojasnjuje, da je iz zapisnika z dne 18. 12. 2015 razvidno, da (med drugim) tožnica na mejni obravnavi ni soglašala s predlagano mejo in je pokazala svojo mejo, zato je bila razpisana ustna obravnava. Iz zapisnika ustne obravnave z dne 5. 4. 2016 je razvidno, da je meja parcele 418 s sosednjimi parcelami 421/5, 420/2, 420/9 in 481/1 tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna, ker se tožnica kot solastnica parcele 418 na ustni obravnavi ni strinjala s potekom predlagane meje, dogovora o drugačnem poteku meje, ki še vedno ne bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, pa ni bilo mogoče doseči. Organ prve stopnje je zato tožnici poslal pisni poziv, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu poziva začne sodni postopek ureditve meje in tožnica je nato 12. 5. 2016 obvestila organ, da je sprožila sodni postopek ureditve meje, ki je v teku pred pristojnim sodiščem. Glede odločbe organ prve stopnje navaja, da je preveril, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje, ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

3. Po pritožbi tožnice je organ druge stopnje s sklepom in odločbo, št. 3532-126/2016-2 z dne 11. 11. 2016, sklenil, da se pritožba tožnice zoper odločbo organa prve stopnje, št. 02112-164/2016-25 z dne 16. 5. 2016, zavrže (1. točka izreka sklepa); odločil, da se pritožba zoper sklep organa prve stopnje, št. 02112-164/2016-25 z dne 16. 5. 2016, zavrne (2. točka izreka odločbe); zoper sklep organa prve stopnje, št. 02112-164/2016-24 z dne 16. 5. 2016, zavrne (3. točka izreka odločbe); da se zahteva tožnice za povračilo stroškov postopka zavrne (4. točka izreka odločbe). V obrazložitvi glede sklepa o zavrženju pritožbe organ druge stopnje pojasnjuje, da tožnica za vložitev pritožbe ne izkazuje pravnega interesa. Glede preostalega pojasnjuje, da so pritožbeni ugovori in zahteva za povračilo stroškov postopka neutemeljeni.

4. Tožnica v tožbi ugovarja, da je napačen zaključek organa druge stopnje, češ da ni izkazala, da bi z udeležbo v postopku mogla varovati svoje pravice in pravne koristi, zato je izpodbijana odločitev o zavrženju pritožbe nezakonita. Pojasnjuje, zakaj meni, da so bile v postopku kršene določbe ZEN. Meni, da je odločitev organa prve stopnje o zavrženju pritožbe zoper njegov dopis z napotitvijo na sodni postopek nezakonita, ker morajo upravni organi svoje odločitve izdajati in vročati strankam postopka skladno s predpisano obliko po ZUP. Kot temeljno izpostavlja, da v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje organa prve stopnje po 35. členu ZEN. Vloga predlagatelja je bila nepovratno pomanjkljiva in bi jo moral organ stopnje zavreči. Napotitev tožnice na sodno pot je bila nepravilna in nezakonita tudi iz tega razloga. V postopku je bilo prezrto dejstvo, da je na pristojnem sodišču že pred obravnavanim upravnim postopkom vložila predlog za določitev pripadajočega zemljišča k parceli št. 418 k. o. ... ter za etažiranje po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL), ki se vsebinsko nanaša na povsem iste parcele, kot so bile predmet zadevnega upravnega postopka. Organ prve stopnje je očitno pohitel s postopkom, ki ga je začela Ribiška družina B., da se na škodo tožnice dosežejo učinki iz 42. člena ZEN. Ribiška družina B. je ena od solastnic parcele št. 418 v deležu 2/3 in je vedela, da je bil že prej sprožen nepravdni postopek za določitev pripadajočega zemljišča in etažiranje. Po 28. členu ZEN se postopek evidentiranja urejene meje začne na zahtevo lastnika parcele, v predmetnem postopku pa je zahtevo vložila le Ribiška družina B., kar ni pravilno. Poleg tega elaborat ne izpolnjuje obveznih sestavin, kot jih predpisuje ZEN ter podzakonski akti. Organ prve stopnje bi moral zahtevo Ribiške družine B. zavreči po 1. in 2. točki tretjega odstavka 35. člena ZEN. Ob praktično enakem dejanskem stanju pa bi moral zahtevo tudi zavrniti iz razlogov po 6. in 8. točki četrtega odstavka istega člena. Sodišču tožnica predlaga, naj odpravi in vrne zadeve v ponoven postopek toženki: 1. sklep organa prve stopnje št. 02112-164/2016-25 z dne 16. 5. 2016 v 2. in 3. točki izreka; 2. odločbo organa prve stopnje št. 02112-164/2016-25 z dne 16. 5. 2016 v 1. in 2. točki izreka; 3. sklep organa prve stopnje št. 02112-164/2016-24 z dne 16. 5. 2016 v 1., 2. in 3. točki izreka. Prav tako iz tožbe (točka II) izhaja, da tožnica izpodbija drugostopenjsko "odločitev o zavrženju pritožbe" in predlaga njeno odpravo. Tožnica poleg tega zahteva še povračilo odmerjenih stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

5. Toženka je dostavila spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Sodišče je v postopek pritegnilo kot prizadeto stranko tudi Ribiško družino B., ki na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet upravnega spora so odločitve organa prve stopnje o zavrženju zahteve tožnice za prekinitev izvedbe geodetske storitve ter o zavrženju njene pritožbe zoper poziv k sprožitvi sodnega postopka na podlagi prvega odstavku 39. člena ZEN in o prekinitvi postopka evidentiranja urejene meje zaradi začetega sodnega postopka ureditve meje na podlagi petega odstavka 39. člena ZEN. Prav tako je predmet spora sklep organa druge stopnje, s katerim je bila njena pritožba zoper odločbo organa prve stopnje o evidentiranju urejene meje zavržena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

9. Kolikor tožnica izpodbija v 1. in 2. točki izreka prvostopenjsko odločbo, št. 02112-164/2016-25 z dne 16. 5. 2016, ki se nanaša na odločitev o evidentiranju urejene meje, sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bila tožnica že v drugostopenjskem sklepu in odločbi pravilno poučena, da je zoper sklep, s katerim je bila zavržena njena pritožba zoper navedeno prvostopenjsko odločbo, dopusten upravni spor. Gre za sklep, ki se v upravnem sporu izpodbija v skladu z drugim odstavkom 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker mora biti pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu prej izčrpana pritožbena pot, torej da je o pritožbi vsebinsko odločeno s strani organa druge stopnje, tožnica prvostopenjske odločbe o evidentiranju urejene meje ne more izpodbijati. Zato je sodišče ob upoštevanju vsebine tožbe štelo, da tožnica izpodbija samo drugostopenjski sklep o zavrženju pritožbe, torej sklep organa druge stopnje št. 3532-126/2016-2 z dne 11. 11. 2016 (tj. 1. točka izreka sklepa in odločbe št. 3532-126/2016-2 z dne 11. 11. 2016), ne pa tudi prvostopenjske odločbe o evidentiranju urejene meje.

Glede izpodbijane 1., 2. in 3. točke sklepa organa prve stopnje, št. 02112-164/2016-24 z dne 16. 5. 2016:

10. V zvezi z zavrženjem zahteve tožnice za prekinitev izvedbe geodetske storitve (1. točka izreka izpodbijanega sklepa) se sodišče strinja s stališčem organa prve stopnje, da se taka zahteva ne more nanašati na upravno zadevo, zato jo je organ prve stopnje mogel zavreči na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če zadeva, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva. Za odločanje o navedeni zahtevi, pri čemer tožnica v tožbi ne zanika, da jo je podala, ni pravne podlage v ZEN ali kakem drugem predpisu. Po ZUP ni mogoče prekiniti storitve, ki jo izvajajo zasebniki v prirejenem razmerju do posameznikov, to je samostojni podjetniki posamezniki oziroma gospodarske družbe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje geodetskih storitev (prvi odstavek 6. člena ZEN). Po izrecni določbi četrtega odstavka 6. člena ZEN izvedba postopkov za izdelavo elaborata in izdelava elaboratov ni sestavni del upravnega postopka, ki ga vodi geodetska uprava za izvajanje postopkovnih določb iz tega zakona. Kot je tožnici pravilno pojasnil že organ prve stopnje, tudi o morebitni prekinitvi oziroma prestavitvi datuma mejne obravnave geodetska uprava ni pristojna odločati in elaborat geodetske storitve predstavlja strokovno podlago in prilogo k zahtevi stranke za uvedbo upravnega postopka. Tožnica sicer v tožbi navaja, da je na geodetsko pisarno vložila (med drugim) predlog za prekinitev upravnega postopka. Vendar je to zdaj irelevantno, saj tožnica za tako zahtevo ne izkazuje (več) pravne koristi, ker je postopek evidentiranja urejene meje parcele št. 418, katere solastnica je tožnica, s sosednjimi parcelami, že prekinjen. Glede ostalih parcel, tj. v delu, v katerem postopek ni bil prekinjen, pa tožnica v okoliščinah konkretnega primera prav tako ne more imeti pravne koristi za prekinitev postopka, saj ni lastnica parcel, katerih meja je bila evidentirana (tega tožnica v tožbi niti ne zatrjuje), niti ne gre za sosednja zemljišča parcele št. 418. Poleg tega je odločba glede ostalih parcel že izdana in kot je sodišče pojasnilo že zgoraj, je tožnica ne more izpodbijati.

11. Na navedbe tožnice, da je že pred obravnavanim upravnim postopkom vložila predlog za določitev pripadajočega zemljišča k parceli št. 418 k. o.... ter za etažiranje te nepremičnine po ZVEtL, in da se ji želi preprečiti, da bi v sodnem postopku dosegla določitev pripadajočega zemljišča k parceli št. 418, sodišče odgovarja, da se postopka medsebojno ne izključujeta, sicer pa je upravni postopek za ureditev meje glede parcele št. 418 že prekinjen zaradi sproženega sodnega postopka.

12. V zvezi z zavrženjem pritožbe zoper poziv k sprožitvi sodnega postopka na podlagi prvega odstavka 39. člena ZEN (2. točka izreka izpodbijanega sklepa) sodišče ugotavlja, da je poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje z dne 6. 4. 2016 organ prve stopnje mogel izdati na podlagi prvega odstavka 39. člena ZEN, ki določa, da če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Očitki tožnice, da gre za samovoljno odločitev organa, so neutemeljeni. Tak poziv niti po vsebini ne predstavlja upravne odločbe. Gre za procesni sklep, saj se v celoti nanaša na odločitev, ki zadeva postopek oziroma njegovo izvedbo. Ker pa je zoper sklep pritožba dovoljena samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP), česar za poziv po prvem odstavku 39. člena ZEN niti ta zakon niti noben drug predpis ne določa, sledi, da (samostojna) pritožba ni dovoljena, kar narekuje njeno zavrženje v skladu s prvim in drugim odstavkom 240. člena ZUP, kot je pravilno ravnal organ prve stopnje tudi v konkretnem primeru. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da mora uradna oseba odločitve, sprejete v upravnem postopku, izdajati strankam v predpisani obliki s predpisano vsebino, vključno s poukom o pravnih sredstvih, načeloma sicer držijo, vendar v danem primeru tožnica z njimi ne more biti uspešna, ker samo poimenovanje konkretnega poziva k sprožitvi sodnega postopka na njegovo zakonitost ne vpliva. Obrazložitev in pouk o pritožbi morajo po prvem odstavku 258. člena ZUP vsebovati le tisti sklepi, zoper katere zakon izrecno dovoljuje pritožbo. Kot navedeno, v konkretnem primeru temu ni tako.

13. Ker sta zgoraj navedeni odločitvi organa prve stopnje po presoji sodišča torej pravilni in zakoniti, je bila posledično neutemeljena tudi zahteva tožnice za povrnitev stroškov, priglašenih v pritožbi (3. točka izreka izpodbijanega sklepa), zato jo je organ prve stopnje mogel zavrniti. Ob tem sicer sodišče dodaja, sklicujoč se na presojo v smislu tretje alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1, da organ za zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov navaja napačno pravno podlago, vendar pa to na njegovo odločitev nima vpliva - niti tega v tožbi ne trdi tožnica, saj je bila pritožba tožnice zoper poziv k sprožitvi sodnega postopka utemeljeno zavržena. Odločitev o stroških je organ prve stopnje oprl na določbe 13. člena ZEN, ki v tretjem odstavku sicer določa, da če je upravni postopek uveden na zahtevo stranke, krije osebne stroške zaradi udeležbe in stroške pravnega zastopanja v tem postopku vsaka stranka sama. Vendar gre za določbo, ki ureja stroške, nastale v prvostopenjskem upravnem postopku oziroma pred upravnim postopkom (zaradi upravnega postopka). Razlog za zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo tako ni v določbah ZEN ampak je treba uporabiti ZUP, v danem primeru prvi odstavek 113. člena, vendar pa, kot navedeno, tožnica do povračila stroškov v zvezi z vloženo neutemeljeno pritožbo v nobenem primeru ne more biti upravičena.

Glede izpodbijane 2. in 3. točke sklepa organa prve stopnje, št. 02112-164/2016-25 z dne 16. 5. 2016:

14. Sodišče sledi razlogom, ki jih je organ prve stopnje navedel v obrazložitvi izpodbijanega sklepa za prekinitev postopka evidentiranja urejene meje in za odločitev, da se bo postopek nadaljeval po pravnomočnosti akta, s katerim bo odločeno v sodnem postopku ureditve meje pred pristojnim sodiščem (2. in 3. točka izpodbijanega sklepa). Organ prve stopnje je jasno in nedvoumno razložil, da se tožnica tudi po izvedeni ustni obravnavi ni strinjala s potekom predlagane meje in dogovora ni bilo mogoče doseči. Tožnici je bil nato poslan poziv k sprožitvi sodnega postopka, nakar je tožnica obvestila organ prve stopnje, da je ravnala v skladu s tem pozivom, kar je na podlagi poizvedbe ugotovil oziroma preveril tudi organ sam. Teh dejstev in okoliščin tožnica ne prereka. Organ prve stopnje je torej imel podlago za svojo odločitev v petem odstavku 39. člena ZEN, ki določa, da če se začne sodni postopek ureditve meje, se postopek evidentiranja urejene meje po tem zakonu s sklepom prekine. Trditve tožnice o formalnih pomanjkljivostih zahteve stranke za začetek postopka evidentiranja urejene meje so v tem pogledu pravno irelevantne. Ker je bil pričet sodni postopek ureditve meje, mora biti upravni postopek ureditve meje za parcelo št. 418 s sosednjimi parcelami prekinjen do pravnomočne odločitve pristojnega sodišča v sodnem postopku. Izpodbijana odločitev organa prve stopnje je po presoji sodišča pravilna in zakonita.

Glede izpodbijanega sklepa organa druge stopnje, št. 3532-126/2016-2 z dne 11. 11. 2016:

15. V zvezi s sklepom organa druge stopnje, s katerim je bila pritožba tožnice zoper odločbo organa prve stopnje o evidentiranju urejene meje, št. 02112-164/2016-25 z dne 16. 5. 2016, zavržena zaradi pomanjkanja pravnega interesa, sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve sklepa izhaja, da tožnica za vložitev pritožbe ni izkazala pravnega interesa. Tožnica s pritožbo ni uveljavljala svojih pravic ali svojih pravnih koristi in organ druge stopnje ni upošteval tožničnih navedb v zvezi z evidentiranjem urejene meje parcel, ki sploh niso v njeni lasti.

16. Iz izreka odločbe organa prve stopnje o evidentiranju urejene meje je razvidno, da se nanaša na meje parcele št. 420/2 s sosednjimi parcelami št. 420/8, 420/9, 415/4, 481/1, 421/6, 421/5 (dotikališče) ter parcele št. 421/5 s sosednjimi parcelami št. 481/1, 421/6 in 421/7. Tožnica ni lastnica nobene od teh parcel, pač pa je solastnica parcele št. 418, na katero se odločba ne nanaša. Iz tega sledi, da tožnica ne more biti upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper odločbo, s katero ni pridobila nobene pravice, obveznosti ali pravne koristi in v njen pravni položaj torej ni bilo poseženo. To opredeljuje pojem stranke upravnega postopka v materialnem pogledu. Drugačnemu stališču, ki ga v tožbi tudi sicer povsem neutemeljeno (pavšalno) navaja tožnica, ni mogoče pritrditi.

17. Odločitev organa druge stopnje je po presoji sodišča pravilna in skladna s prvim odstavkom 246. člena ZUP, ki med drugim določa, da če pritožba ni dovoljena ali če jo je vložila neupravičena oseba - kot v konkretnem primeru, pa je iz tega razloga ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje. Organ druge stopnje se sicer sklicuje tudi v tem primeru na napačno pravno podlago (na drugi odstavek 240. člena ZUP, ki se nanaša na delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo), vendar to ne vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa.

18. Do preostalih navedb tožnice v povezavi z neobstojem pogojev za uvedbo postopka, med drugim glede, potrditvah tožnice, neustreznega elaborata, se sodišče ne opredeljuje, saj glede na razloge za zavrnitev tožbe niso relevantni za odločitev v predmetnem upravnem sporu. Tovrstne ugovore bo tožnica lahko podala v nadaljevanju postopka evidentiranja urejene meje v zvezi s parcelo št. 418, glede na odločitev organa v tem, trenutno prekinjenem postopku.

19. Na tem mestu sodišče le dodaja, da je pravno napačno stališče tožnice, da Ribiška družina B. kot ena od solastnic parcele št. 418 sama ne more vložiti zahteve za evidentiranje urejene meje, ker se po 28. členu ZEN postopek začne na zahtevo lastnika parcele. Ribiška družina B. namreč nesporno je lastnica parcele št. 418 do 2/3 in ZEN ne določa, da bi zahtevo za evidentiranje urejene meje morali vložiti skupaj vsi solastniki parcele.

20. Tožnica je v tožbi predlagala "zaslišanje strank", vendar ni zadostila standardu obrazloženosti dokaznega predloga, ker ni določno navedla, zaslišanje koga predlaga in konkretno o čem naj bi ta sploh izpovedal, zato temu dokaznemu predlogu sodišče niti ni moglo slediti. Tudi sicer je sodišče lahko razsodilo že na podlagi trditvene podlage tožbe, izpodbijanih odločb ter podatkov iz dokumentacije upravnega spisa.

21. Na podlagi vsega zgoraj navedenega je sodišče tožbo tožnice v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 ter v delu zoper 3. točko sklepa organa prve stopnje, št. 02112-164/2016-24 z dne 16. 5. 2016, v skladu s tretjo alinejo drugega odstavka istega člena, kot neutemeljeno zavrnilo.

22. Sodišče je odločilo na seji v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 23. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki med drugim določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.