Jedro

Ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke ter je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena (tretji odstavek 83. člena v zvezi z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 23. 9. 2004, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka določila prizadeto stranko za koncesionarja za odvzem naplavin z območja delov reke A. v tam navedenem obsegu.

2. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da je odločilo o stvari brez spisov, ker mu jih tožena stranka ni poslala, in tožbi ugodilo, ker izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti. Navedlo je še, da prizadeta stranka ni nikoli pridobila pravnomočnega vodno-gospodarskega dovoljenja, ta stranka pa te trditve ne izpodbija in tudi ne dokazuje pridobitve tega dovoljenja.

3. Zoper navedeno sodbo je vložila revizijo (prej pritožbo) prizadeta stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V postopku res ni dokazovala pridobitve pravnomočnega vodno-gospodarskega dovoljenja, ker ji to ni bilo potrebno. Zakon o vodah za uporabo vodnega ali morskega dobra ali odvzema naplavin predpisuje pridobitev vodnega dovoljenja ali koncesije. Njej je bila že predhodno podeljena koncesija in je zato izpolnjevala pogoje za izdajo izpodbijane odločbe tožene stranke.

4. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo (prej pritožbo) predlaga zavrnitev revizije, prizadete stranke, saj meni, da že njene trditve potrjujejo utemeljenost tožbe. Prizadeta stranka ne izpolnjuje pogojev za podelitev koncesije, saj ni izpolnjevala pogojev, da bi pridobila vodno-gospodarsko dovoljenje po dosedanji zakonodaji. Prav tako ni imela nobene pravice do rabe vodnega dobra in njeno sklicevanje na pravne prednike preskakuje celotno obdobje veljavnosti predhodnega Zakona o vodah.

5. Svoj odgovor na navedbe tožeče stranke v njenem odgovoru na revizijo prizadete stranke je podala tožena stranka. Po njenem mnenju je za rešitev zadeve pomemben zlasti 72. člen Zakona o vodah. Ta izvajalcu javne službe ne glede na sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje javne službe ne daje izključne pravice do odvzema naplavin. Po veljavni zakonodaji je namreč Republika Slovenija kot koncendent tista, ki se po izvedenih strokovnih presojah odloči, da bo poleg že podeljene koncesije tovrstno pravico odvzema naplavin podelila še drugi pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za takšno posebno rabo vodnega ali morskega dna v skladu z veljavno zakonodajo.

6. Revizija ni dovoljena.

7. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/06), ki v prvem odstavku 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe upravnega sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Pritožba po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 je dovoljena le tedaj, če je upravno sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali, če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1. Ker je v obravnavani zadevi bila prvostopna sodba vročena prizadeti stranki šele po uveljavitvi ZUS-1 in, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1, je prizadeta stranka po pozivu sporočila Vrhovnemu sodišču, naj se njena vložena pritožba šteje kot revizija. Zato jo je Vrhovno sodišče štelo kot pravočasno revizijo, ki pa ni dovoljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju tega sklepa.

8. V obravnavani zadevi je s prvostopno sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponovni postopek. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1 in prvi odstavek 281. člena ZUP), bo moral upravni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je prejel sodbo oziroma v roku, ki ga določi sodišče; pri tem pa bo vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se nanašajo na postopek.

9. Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja v upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1. 10. Zato v obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke ter je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena (tretji odstavek 83. člena v zvezi z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1). Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.