Jedro

Zavarovalna polica ne more biti verodostojna listina, saj ne predstavlja izdanega računa ali s strani odgovorne osebe overjenega izpiska iz poslovnih knjig, oziroma po zakonu overjene zasebne listine.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v 1. odstavku izreka spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi v 2. točki izreka.

O zahtevku in stroških bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.

V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika (1. odstavek izreka) in njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks (2. odstavek izreka).

V pravočasni pritožbi je dolžnik navedel, da nima dokaza o napačnem nakazilu. Vendar pa o tem lahko priča gospa M. Prosil je za oprostitev plačila taks. Pritožbenih stroškov ni priglasil. Glede pritožbe proti 1. odstavku izreka izpodbijanega sklepa Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi pazi tudi na nekatere bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava (primerjaj 2. odstavek 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ in 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi listine, ki nima predpisanih lastnosti (2. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ). V obravnavani zadevi je namreč predlagal izvršbo na podlagi dveh (kopij) zavarovalnih polic (prilogi A2 in A3 spisa), ki pa ne moreta biti verodostojni listini, saj ne predstavljata izdanega računa ali s strani odgovorne osebe overjenega izpiska iz poslovnih knjig, oziroma po zakonu overjene zasebne listine (primerjaj 23. člen ZIZ). Po mnenju sodišča druge stopnje so le dokaz o sklenitvi zavarovalne pogodbe (1. odstavek 925. člena Obligacijskega zakonika). Zato je upnikov predlog za izvršbo materialno pomanjkljiv in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti že pri odločanju o dovolitvi izvršbe.

Ker pa je bil sklep o izvršbi že izdan, bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti ugovora, ne glede na njegovo siceršnjo neobrazloženost, razveljaviti sklep o izvršbi v 2. točki izreka že iz zgoraj navedenih razlogov (primerjaj 2. odstavek 62. člena ZIZ). Zato je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz prvega in drugega odstavka izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede pritožbe proti 2. odstavku izreka izpodbijanega sklepa Pritožba ni utemeljena.

V izogib ponavljanju se sodišče druge stopnje v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

Sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep v 2. odstavku izreka kot zakonit in pravilen potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).