Jedro

Predlog za preložitev glavne obravnave zaradi "službene zadržanosti tožene stranke" ni utemeljen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Tudi verjetnosti, da brez svoje krivde ni mogla do konca glavne obravnave navesti dejstev, tožena stranka ni izkazala.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 79.137,00 SIT v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki pet računov za dobavljeno blago v skupnem znesku 2.451.244,00 SIT z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti izvršilne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. Predlagala je, naj jo pritožbeno sodišče razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Kršitev načela kontradiktornosti postopka iz 5. člena ZPP, zatrjevana v pritožbi, v postopku na prvi stopnji ni bila storjena. Tožena stranka je bila pravilno povabljena na prvi (in edini) narok za glavno obravnavo. Njen predlog za preložitev naroka zaradi "službene odsotnosti tožene stranke" je bil presplošen, da bi bil lahko utemeljen. Poleg tega, da bi na narok lahko poslala pooblaščenca, je imela od prejema sklepa o izvršbi 25.4.1996 do naroka 14.5.1998 več kot dovolj časa, da bi svoj povsem pavšalen ugovor utemeljila z dejstvi in dokazi, a tega ni napravila. Tako je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, v skladu z določbo 295. člena ZPP, ko je narok opravilo v njeni odsotnosti.

Trditve, da v vabilu tožena stranka ni bila poučena o posledicah svojega izostanka z naroka v skladu z določbo 3. odst. 114. člena ZPP, le-ta ni z ničemer dokazala. Sodišče vabi stranke na naroke z vnaprej pripravljenimi vabili, ki vsebujejo vse potrebne pravne pouke. Zato ni verjetno, da bi bilo v tem primeru drugače; če je bilo, pa bi to morala tožena stranka dokazati (predvsem s predložitvijo po njenih navedbah nepopolnega vabila).

V postopku na prvi stopnji je tožena stranka ugovarjala tožbenemu zahtevku tožeče stranke popolnoma brez obrazložitve. Zato so vsa dejstva, navedena v pritožbi, tu navedena prvič. Iz že navedenih razlogov tožena stranka ni izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku na prvi stopnji. Zato jih pritožbeno sodišče glede na določbo 1. odst. 496.a člena ZPP ni moglo upoštevati. K temu pa samo še dodaja, da s tako nedoločenimi navedbami, tudi če bi jih podala do konca glavne obravnave, v pravdi ne bi mogla uspeti.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od upoštevnih pritožbenih razlogov. Zato je na podlagi določbe 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeno sodbo.

V skladu z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da mora tožena stranka tožeči povrniti stroške za odgovor na pritožbo, ker je v tem postopku propadla. Ti so odmerjeni po odvetniški in taksni tarifi in predstavljajo nagrado pooblaščencu za sestavo odgovora na pritožbo v višini 54.625,00 SIT (625 točk po 87,40 SIT) in takso za odgovor na pritožbo v znesku 24.512,00 SIT.