Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče s svojo (ne)opredelitvijo do predlagateljevega predloga za predhodno odločanje kršilo 22. člen v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave oziroma ali je pri tem zadostilo zahtevam, ki izhajajo iz prava EU in Ustave oziroma iz njene s pravom EU skladne razlage?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče s svojo (ne)opredelitvijo do predlagateljevega predloga za predhodno odločanje kršilo 22. člen v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave oziroma ali je pri tem zadostilo zahtevam, ki izhajajo iz prava EU in Ustave oziroma iz njene s pravom EU skladne razlage?

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) zavrnilo tožbo zoper odločbo št. DT 429-4208/2022-5 z dne 28. 10. 2022, s katero je Finančna uprava Republike Slovenije odločila, da mora tožnica vrniti izredno pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 v višini 147.120 EUR.

1.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je pritrdilo toženki, da je bila tožnica na dan 31. 12. 2020 podjetje v težavah skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljevanju Uredba), takšna podjetja pa po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 niso bila upravičena do pomoči, ki jo je prejela tožnica. Upravno sodišče meni, da je za presojo, ali je določeno podjetje v težavah, pomembno bilančno stanje na dan 31. 12. 2019 in ne, ali bi se podjetje takšnemu statusu morda lahko izognilo s hipotetično bilančno operacijo. Tožničinemu predlogu za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (v nadaljevanju SEU) ni sledilo, ker naj bi bilo pravilo iz člena 2(18)(a) Uredbe, po katerem podjetje v težavah pomeni družbo z omejeno odgovornostjo, ki ji je zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala, jasno, jasna pravila pa ne potrebujejo razlage. Tožnica naj bi dejansko ugovarjala, da pravilo ni primerno, primernosti ureditve pa ni pristojno presojati ne Upravno sodišče, ne SEU.

2.Zoper to sodbo je tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije glede treh vprašanj. Njihovo pomembnost utemeljuje z možnostjo nadgradnje stališč o razlagi v skladu z Ustavo in pravom EU ter z odstopom od sodne prakse Ustavnega in Vrhovnega sodišča. Med drugim meni, da Upravno sodišče glede na dosedanja stališča Ustavnega sodišča in SEU ni ustrezno obrazložilo, zakaj ni postavilo predhodnega vprašanja. Sporna določba ni jasna, Upravno sodišče pa te ugotovitve tudi ni obrazložilo v skladu s kriteriji iz sodbe CILFIT, v kateri je SEU za acte clair opredelilo tri stroge pogoje - enako očitnost za vsa sodišča, primerljivost jezikovnih različic pravila ter upoštevanje specifičnosti terminologije in konteksta. Obrazložitev Upravnega sodišča odstopa tudi od stališč SEU iz sodb C‑416/17 in C-561/19. V slednji je SEU uvedlo strogo dolžnost obrazložitve in pojasnilo, da je treba primerjati vsaj tiste jezikovne različice, za katere je splošno znano ali opozorjeno, da med njimi obstajajo razhajanja.

3.Predlog je delno utemeljen.

4.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹ so po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjeni glede v izreku navedenega vprašanja, ki se nanaša na dolžnost oziroma vsebino obrazložitve zavrnitve predloga za postavitev predhodnega vprašanja SEU. Gre namreč za pravno vprašanje, ki pomembno za vnaprej nedoločeno število primerov, saj bo odgovor relevanten za vse zadeve, v katerih bo stranka sodišču podala takšen predlog.

5.Zaradi neobstoja pogojev iz 367.a člena ZPP Vrhovno sodišče revizije glede preostalih vprašanj ni dopustilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Ob tem še dodaja, da bo morebiten pozitiven odgovor na dopuščeno vprašanje lahko vodil tudi do ponovne vsebinske presoje ostalih vprašanj v luči prava EU pred Upravnim sodiščem, tako da bi lahko stranki v primeru morebitnega uspeha v revizijskem postopku tudi po tem ti vprašanji ponovno odprli z novim predlogom za dopustitev revizije pred Vrhovnim sodiščem.

6.Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.