Jedro

Če je predlog za izvršbo vložil upnikov dedič (naključno z enakim imenom in priimkom), ki je tudi pooblastil odvetniško družbo, pa dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja aktivno legitimacijo, je treba ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi in se sklep o izvršbi r a z v e l j a v i ter se predlog za izvršbo zavrne. Upnik A. J. ml. je dolžan povrniti dolžniku stroške izvršilnega postopka v znesku 185.160,00 SIT.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor kot neutemeljen (tč. 1 izreka). Nato je odločilo, da se izvršilni postopek nadaljuje z dediči pok. upnika A.J. ml., stan. P. ..., G., H. J., stan. P. ..., G. in A. J., stan. P. ..., G. (tč. 2 izreka). Glede stroškov je odločilo, da trpi dolžnik svoje ugovorne stroške. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sklep o izvršbi je prejel dne 23. 8. 2003, ki je bil izdan na predlog upnika A. J., stan. P. ..., G.. Priložena je bila zamudna sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 4. 10. 2000, opr. št. P 177/2000, iz katere izhaja samo pravnomočnost, ne pa tudi izvršljivost. Predlog za izvršbo je bil vložen po upnikovih pooblaščencih dne 12. 10. 2001, vendar je upnik A. J. umrl dne 11. 10. 2000 in tako tega dne ni mogel predlagati izvršbe. Zato bi morali sedanji upniki po določilih 24. čl. ZIZ predložiti pravnomočen sklep o dedovanju po pok. A. J. st.. Tega sklepa dolžnik ni prejel, izvedel pa je, da ga je sodišče izdalo šele dne 11. 1. 2002. Novi upnik lahko vstopi v izvršbo namesto prvotnega le, če pride do spremembe po vložitvi predloga za izvršbo, kar se v danem primeru ni zgodilo. Sprememba, kot jo je dovolilo sodišče z izpodbijanim sklepom, glede na določila ZIZ, ni dopustna. Razlaga sodišča glede pooblaščenca, ki je zastopal upnika v pravdnem postopku tudi po tem, ko je bil ta že pravnomočno končan ter še skoraj leto dni po pooblastiteljevi smrti, je v nasprotju z določilom 100. čl. ZPP. To določilo velja za primer, ko je postopek že v teku in se zaradi smrti pooblastitelja res ne prekine. V tem primeru pa gre za vložitev predloga za izvršbo več kot eno leto po smrti pooblastitelja, pri čemer upnik v predlogu ni navedel, da gre za dediča in se tudi ne sklicuje na svoje pravice po sklepu o dedovanju, ki takrat še ni bil izdan. Smiselno je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba je utemeljena. Nobenega dvoma ni, da je predlog za izvršbo vložil A. J. ml., ki je odvetniško družbo pooblastil za zastopanje dne 11. 10. 2001. Tako ni šlo za zastopanje umrlega upnika A. J., pač pa za osebo, ki glede na izvršilni naslov ne more biti upnik v tem izvršilnem postopku tako, kakor je navedeno v predlogu za izvršbo. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je upnik A. J., rojen l. 1933, umrl dne 11. 10. 2000, sklep o dedovanju, ki je v spisu, pa je bil resnično izdan šele 11. 1. 2002. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi utemeljeno ugovarjal pomanjkanje aktivne legitimacije, kar je bilo v odgovoru na ugovor tudi popravljeno s pristopom novih upnikov. V tem odgovoru je tudi navedeno, da je izvršilni predlog vložil A. J., rojen let 1956, ki stanuje na naslovu P. 95b, G.. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo 95. čl. ZPP, saj ni upoštevalo, da je A. J. st. umrl, še preden je bil vložen predlog za izvršbo. Določilo I. odst. 100. čl. ZPP o nadaljevanju zastopanja stranke po pooblaščencu pa velja samo v primeru, da pooblastitelj umre med tekočim postopkom. Pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju je bil pravnomočno končan dne 20. 12. 2000, torej pred vložitvijo predloga za izvršbo. Po 80. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka. Po vložitvi ugovora pa se je ugotovilo, da je kot upnik nastopal A. J. ml., ki to ni. Te napake tudi ni bilo mogoče odpraviti z vstopom novih upnikov v postopek, ki je bil začet z nezakonito izdanim sklepom o izvršbi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovoru ugoditi. Ker pa ga je zavrnilo, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo tako, kakor je navedeno v izreku tega sklepa. A. J. ml. je z vložitvijo predloga za izvršbo, do katerega ni bil upravičen, povzročil dolžniku stroške ugovornega postopka v znesku 92.760,00 SIT (sestava ugovora 700 točk po 110,00 SIT za točko, 20 % DDV od zneska 77.000,00 SIT in PTT stroški 360,00 SIT) in stroške utemeljene pritožbe v znesku 92.400,00 SIT (sestava pritožba po tar. št. 27/6 v zv. s 7. alinejo tar. št. 18 - 700 točk + 20 % DDV). Sodišče druge stopnje razlike v vrednosti 800 točk ni priznalo, ker nima podlage v veljavni odvetniški tarifi. Pravna podlaga za stroškovno odločbo je v 6. tč. I. odst. 38. čl. ZIZ.