Jedro

Pritožbeno sodišče sicer razume stisko podpisnika pritožbe, da se je zaradi pandemije C-19 znašel v stiski in da zato ni bil pozoren, kam je treba vložiti obe vlogi. Vendar to ne pomeni, da je toženka ugovor skupaj s predlogom na nepristojno sodišče poslala iz nevednosti. Malomarnost, premajhna zbranost in nepazljivost niso nevednost. Ta pa je edina lahko razlog za upoštevanje prepozno odstopljene vloge z nepristojnega na pristojno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor toženke proti plačilnemu nalogu Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23. 7. 2021 kot prepozen zavrglo (I. točka izreka), prav tako pa tudi njen predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek z dne 7. 9. 2021 (II. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP, rekoč da ji sodišče ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Prokurist, ki je podpisal pritožbo, je navedel, da je v težkem, premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju in nima denarnih sredstev za plačilo sodne takse, da je zaradi pandemije C-19 ostal brez prihodkov in je trenutno prejemnik socialne pomoči. Edina napaka, ki jo je storil, je ta, da je ugovor in predlog poslal na napačno sodišče. To sodišče, ki je pošto pravočasno prejelo, bi jo lahko brez težav takoj odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, vendar je zadevo zadrževalo in tako toženko postavilo v neenakopraven položaj. Pritožnica je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ali pa spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upošteva pravočasno oddana vloga pri Okrajnem sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se je postopek v tej zadevi začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po vloženem ugovoru je Okrajno sodišče v Ljubljani izdani sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da se bo postopek nadaljeval pred _Okrožnim sodiščem v Ljubljani._ To sodišče je nato s sodbo z dne 11. 6. 2021 ugodilo tožbenemu zahtevku. Proti tej sodbi je toženka pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila napoved pritožbe (list. št. 69). Zato jo je to isto sodišče s plačilnim nalogom pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbeni postopek. Plačilni nalog je bil toženki vročen dne 2. 9. 2021 na podlagi fikcije (obvestilo o opravljeni vročitvi je pripeto pri list. št. 73). Dne 9. 9. 2021 je toženka vložila pravočasen ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek, oboje pa je naslovila na nepristojno _Okrajno sodišče v Ljubljani._ To sodišče je omenjeni vlogi z dopisom z dne 22. 9. 2021 (list. št. 76) kar je po preteku rokov odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v reševanje. Osemdnevni rok za ugovor je potekel 10. 9. 2021, petnajstdnevni rok za predlog za taksno oprostitev pa 17. 9. 2021. 5. Po določilu desetega odstavka 112. člena ZPP se takrat, kadar je bila vloga, ki je vezana na rok, poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati _nevednosti vložnika, ki nima odvetnika ali po očitni pomoti vložnika._

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da vložitve obeh vlog pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati toženkini nevednosti že zato, ker je napoved pritožbe pravilno naslovila na Okrožno sodišče v Ljubljani. K temu pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je iz naloga za plačilo sodne z dne 23. 7. 2021 takse jasno razvidno, da ga je izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani, iz pravnega pouka pa, da je treba vložiti ugovor pri tem sodišču, ki bo o ugovoru tudi odločalo.

7. Kot rečeno, je bil toženki plačilni nalog toženki vročen 2. 9. 2021, ona pa je ugovor vložila šele 7 dni po tej vročitvi. Noben zakon ne predpisuje roka, v katerem mora sodišče vlogo, za katero ni pristojno, odstopiti pristojnemu sodišču. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je bila toženka postavljena v neenakopraven položaj, ker Okrajno sodišče ni njenih vlog takoj odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču, ampak šele 22. 9. 2021, to sodišče pa ju je kot prepozni zavrglo. 8 dnevni rok za ugovor je pretekel 10. 9. 2021, ona pa je, kot rečeno ugovor vložila (pri nepristojnem sodišču) dan pred tem. Zato ne more pričakovati, da bo nepristojno sodišče bistveno bolj skrbelo za njene procesne pravice, kot ona sama. Pritožbeno sodišče sicer razume stisko podpisnika pritožbe, da se je zaradi pandemije C-19 znašel v stiski in da zato ni bil pozoren, kam je treba vložiti obe vlogi. Vendar to ne pomeni, da je toženka ugovor skupaj s predlogom na nepristojno sodišče poslala iz nevednosti. Malomarnost, premajhna zbranost in nepazljivost niso nevednost. Ta pa je edina lahko razlog za upoštevanje prepozno odstopljene vloge z nepristojnega na pristojno sodišče. Glede na navedeno ne drži, da toženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

8. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.