Jedro

Dobrovernost predstavlja prepričanje posestnika o tem, da je njegova posest stvari vsklajena s pravom.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba toženke proti sodbi v celoti zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženka V. L. mora plačati tožnici stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 594.751 SIT in revizijske stroške v znesku 219.176 SIT, v petnajstih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da 1/2 stanovanja v Ljubljani, ne spada v zapuščinsko maso po pokojnem F. L., ker je tožnica lastnica stanovanja in so zato toženci dolžni tožnici izstaviti primerno listino za vknjižbo njene lastninske pravice v zemljiški knjigi. Toženki je bilo naloženo, da mora tožnici plačati pravdne stroške v znesku 594.751 SIT. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi toženke tako, da se tožbeni zahtevek glede 1/4 stanovanja zavrne, toženka pa mora tožnici plačati stroške postopka v znesku 297.375 SIT. Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča v zvezi z zavrnitvijo dela tožbenega zahtevka, zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Stališče revidentke je, da je zapustnikov solastninski delež na stanovanju priposestvovala. F. L. se je namreč iz spornega stanovanja izselil 18.4.1979 in tožnici izročil ključe rekoč, da je stanovanje njeno. Dvajsetletni priposestvovalni rok naj bi zato iztekel aprila 1999. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki na revizijo ni odgovorila. Revizija je utemeljena. Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da tožnica ni bila dobroverna zgolj zato, ker z zapustnikom ni sklenila pisne darilne pogodbe glede podarjenega solastninskega deleža na stanovanju. Dejstvo, da pogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki, lahko vpliva na zakonitost tožničine posesti, ni pa neposredno povezano z dobrovernostjo posesti. Le za zakonitost posesti je namreč pomembno, da ima posest veljaven pravni temelj, dobrovernost pa predstavlja subjektivno prepričanje posestnika o tem, da je njegova posest usklajena s pravom. Dobra vera tožnice se v konkretnem primeru domneva. Za odločitev, ali je tožnica priposestvovala zapustnikov delež, so pomembne ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je zapustnik izselil iz stanovanja pred 18.4.1979, da je takrat tožnici izročil edini primerek stanovanjskih ključev in izjavil, da je stanovanje tožničino. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno odločilo, da je tožnica priposestvovala sporni delež nepremičnine v skladu s četrtim odstavkom 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR. Odločitev o reviziji ima podlago v prvem odstavku 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Toženka je dolžna plačati tožnici (poleg stroškov, ki jih je prisodilo sodišče prve stopnje) še revizijske stroške v znesku 219.176 SIT (sestava revizije - 900 odvetniških točk, administrativni stroški - 18 odvetniških točk, DDV - 20.196 SIT, sodna taksa 98.000 SIT). Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom o taksah.