Jedro

Neobrazloženo pritožbo more preizkusiti pritožbeno sodišče le v okviru, ki ga določa drugi odstavek 365. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju v izreku pod A ugotovilo obseg zapuščine in njeno vrednost, v izreku pod B pa proglasilo za dedinji zapustnikovega premoženja njegovo hčerko J.C. in vnukinjo A.F., vsako do 1/2 zapuščine. V izreku pod C je naročilo LB Mestni hranilnici, da iz hranilne knjižice izplača vsaki dedinji 1/2. Proti sklepu se pritožuje zakonita dedinja, zapustnikova vnukinja A.F. V pritožbi navaja, da ne soglaša z ugotovitvijo, da sodi v zapuščino 98 % nepremičnine, vpisane v vl.št. 420 k.o. M., saj se ne strinja, da je iz naslova vlaganj in dela solastnica nepremičnine le do 2 %. Preverila bo, če je pravdna zadeva II P 268/88 že pravnomočno končana in če so še možnosti za drugačno odločitev. V primeru, da pooblaščenec ni vložil rednih in izrednih pravdih sredstev, bo to storila sama. Višjemu sodišču predlaga, da to zadevo odstopi JT R Slovenije, da predlaga zahtevo za varstvo zakonitosti. Ker je brez lastnih sredstev za preživljanje, prosi, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica je bila med zapuščinskim postopkom napotena na pravdo, ker je na podlagi določbe 32. člena Zakona o dedovanju izločevala iz zapuščine 1/2 vl. št. 420 k.o. M. Ta pravdna zadeva je bila pravnomočno zaključena dne 2.6.1993 s sodbo III P 268/88 z dne 23.10.1992 Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2.6.1993, opr. št. I Cp 65/93. S citirano sodbo je bilo ugotovljeno, da je pritožnica solastnica do 2 % nepremičnine vl. št. 420 k.o. M., ki tedaj ne sodita v zapuščino po pokojnem J.B. Na podlagi te pravnomočne sodbe je zapuščinsko sodišče z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sodi v zapuščino 98 % omenjene nepremičnine. Zato nasprotnega pritožnica v pritožbi proti sklepu o dedovanju ne more več uveljavljati. V zvezi z njenimi pritožbenimi trditvami in predlogi, ki se nanašajo na izredna pravna sredstva, pa ji je potrebno povedati, da so roki za njihovo vložitev že potekli.

Odločitev prvega sodišča je tedaj v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Ker pa prvo sodišče v postopku tudi ni zagrešilo kakšne absolutne bistvene kršitve določb postopka, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s čl. 163 ZD), je pritožbo dedinje zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča po določbi 2. točkw 380. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD.

O pritožbenem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks bo moralo odločiti prvo sodišče (prvi odstavek 173. člena ZPP).