Jedro

Ker je od mnenja posebne zdravniške komisije odvisno, ali se začne postopek za novo oceno invalidnosti, mora biti mnenje komisije jasno in obrazloženo tako, da ga je mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Sekretariata za upravo občine K. z dne 25.8.1993 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla tožnikovo zahtevo za novo ugotavljanje odstotka vojaške invalidnosti, ker ni verjetno izkazano, da so pri njegovi invalidnosti nastale spremembe, ki bi vplivale na že ugotovljeni odstotek. Sprejeto odločitev je utemeljila z mnenjem posebne zdravniške komisije za oceno mnenja zdravnika specialista o spremembi pri vojaškem invalidu z dne 14.7.1993, ki je ugotovila, da ni verjetno, da bi pri tožniku nastala sprememba, ki bi vplivala na že ugotovljeni odstotek invalidnosti. Ugotovila je, da je tožnik za stanje po strelni poškodbi v zatilju, hrbtu in levem zapestju, psihopatijo težje stopnje z nevrotičnimi motnjami in spondylosis deformans ocenjen s 70 % invalidnostjo. To stanje ni poslabšano, sedanje težko stanje (srčni infarkt in ishemična obolelost srca) pa ni v vzročni zvezi s priznano vojno poškodbo.

Tožnik v tožbi navaja, da mu je z odločbo z dne 28.5.1982 bil priznan status vojaškega invalida V. stopnje z 70 % invalidnostjo. Zaradi vojaških poškodb se mu je zdravstveno stanje močno poslabšalo, saj brez pomoči žene ne bi mogel živeti. Zato meni, da se je povečal odstotek invalidnosti. O vsem tem je predložil zdravniške izvide in predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in smiselno predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne. Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbah 1., 4., 5. in 6. odstavka 109. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (p.b. Uradni list SFRJ, št. 31/86 - ZTPVI). Po navedenih določbah se začne postopek za ugotavljanje novega odstotka invalidnosti na zahtevo invalida, če dokaže kot verjetno, da je nastala sprememba, ki vpliva na odstotek vojaške invalidnosti. Šteje se, da je dokazano kot verjetno, da je taka sprememba nastala, če invalid predloži o tem mnenje zdravnika specialista in če posebna zdravniška komisija na podlagi tega mnenja in druge dokumentacije da mnenje, da je taka sprememba verjetno nastala.

Posebna zdravniška komisija ugotavlja, da je tožniku za stanje po strelnih poškodbah v zatilju, hrbtu in levem zapestju, psihopatije težje stopnje z nevrotičnimi motnjami in spondylosis deformans po zadnji oceni invalidnosti 20.5.1982 bila priznana 70 % invalidnost. Stanje priznanih poškodb in psihopatije ni poslabšano, srčni infarkt in ishemična obolelost srca pa ni v zvezi s priznanimi poškodbami. Na tej podlagi je posebna zdravniška komisija zaključila, da ni verjetno, da bi pri tožniku nastala sprememba okvare organizma, ki bi vplivala na že ugotovljeni odstotek invalidnosti. Toda tožbeni ugovori vzbujajo dvom v navedeni zaključek. Iz mnenja namreč ni razvidno, na čem temelji ugotovitev, da stanje priznane invalidnosti ni poslabšano, zlasti če se upošteva, da je v letu 1982 bilo ugotovljeno (mnenje št. 210 z dne 20.5.1982), da tožniku povzroča 70 % invalidnosti stanje po opisanih strelnih poškodbah in psihopatija težje stopnje z nevrotičnimi motnjami. Torej brez spondylosis deformans, ki je sedaj navedena med okvarami organizma, ki se upoštevajo pri ugotavljanju invalidnosti. Poleg tega ni mogoče prezreti, da so v letu 1982 tožnikove poškodbe in bolezen bile ocenjene po navodilu za ugotavljanje odstotka vojaške invalidnosti (Uradni list SFRJ, št. 18/73 - navodilo), po katerem so živčne in psihične motnje lahko bile ocenjene največ z 60 % invalidnostjo (201. točka), sedaj veljavni pravilnik o ugotavljanju vojaške invalidnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/82 - pravilnik) pa za psihoze in nevroze določa večji razpon invalidnosti in sicer do 80 % (230. in 231. točka). Navedeno mnenje je tako glede ugotovitve stanja, za katero je bila tožniku priznana invalidnost, delno v nasprotju z izvidom in mnenjem z dne 20.5.1982, poleg tega pa vsebuje le strokovni zaključek, kar zadostuje za stroko in ne tudi za uradno osebo, ki je laik in mora mnenje presoditi ter ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za odločitev. Ker mnenje posebne zdravniške komisije ni dovolj obrazloženo, ni jasno ali je spondylosis deformans v vzročni zvezi z nastalo vojaško invalidnostjo in če je, zakaj ne vpliva na že ugotovljeni odstotek invalidnosti. Prav tako iz mnenja ni razvidno, ali je izkazana psihopatija težje stopnje z nevrotičnimi motnjami bila presojena tudi po sedaj veljavnem zgoraj citiranem pravilniku, kot bi to bilo mogoče zaključiti iz obrazložitve odločbe, da je tožnik za priznano poškodbo primerno ocenjen. Zato bo posebna zdravniška komisija morala izvid in mnenje dopolniti ter obrazložiti tako, da ga bo mogoče preizkusiti, saj je od mnenja posebne zdravniške komisije odvisno ali se postopek za novo oceno invalidnosti začne.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih. Na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZUS in vseh ostalih naštetih predpisov bivše SFRJ smiselno uporabilo kot republiške predpise.