Jedro

Če je prosilec prenehal biti zaposlen in je prenehal prejemati plačo že pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč, je treba kot relevantni uporabiti določbi prvega in tretjega odstavka 27. b. člena ZSV, kar pomeni, da se plače, ki jih je prosilec po prenehanju delovnega razmerja prenehal prejemati, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upoštevajo, ne glede na siceršnje določbe 27. a. člena ZSV.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS, Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. BPP 643/2011-9 z dne 18. 11. 2011 se odpravi in se zadeva vrne upravnemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se tožniku ne odobri brezplačna pravna pomoč za zastopanje v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 176/2011. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 1. 7. 2011 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v navedeni zadevi. Vendar pa je organ za brezplačno pravno pomoč že z odločbo opr. št. BPP 413/2011-5 z dne 13. 7. 2011 prošnjo zavrnil, ker je ugotovil, da prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zoper navedeno odločbo je prosilec sprožil upravni spor, Upravno sodišče RS v Mariboru pa je s sodbo opr. št. II U 351/2011-5 z dne 21. 9. 2011 tožbi ugodilo, odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu za brezplačno pravno pomoč v ponovni postopek iz razloga, ker dejansko stanje zadeve glede tožnikovih dohodkov in plačila preživnine za otroka ni bilo popolno ugotovljeno. Po ponovnem pregledu zadeve in ob upoštevanju mnenja Upravnega sodišča RS organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da prošnja ni utemeljena, ker prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08). Prosilca je treba v smislu 23. člena ZBPP šteti kot samsko osebo, saj je starejši od 26 let in ga starša nista več dolžna preživljati. V obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje je prejemal plačo (delodajalec X.), dne 10. 6. 2011 pa je prekinil delovno razmerje (ni več zaposlen in ne prejema plače) in se kot redni študent vpisal na Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Po določbi 27. a člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur, list RS št. 3/07- UPB2 s spremembami) se kot lastni dohodek upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da je prosilec prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil v mesecu juliju, je organ za brezplačno pravno pomoč pri ugotavljanju njegovega lastnega mesečnega dohodka upošteval dohodke, ki jih je prosilec prejel v predhodnih treh mesecih, torej aprila, maja in junija 2011. Iz predloženih plačilnih list (priloga A 4 upravnega spisa) izhaja, da je prosilec v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje prejel plačo v povprečnem mesečnem znesku 632,27 EUR neto in sicer: plačilna lista za marec 2011 – neto plača v višini 611,04 EUR; datum nakazila dne 16. 4. 2011; plačilna lista za april 2011 – neto plača v višini 657,66 EUR, datum nakazila dne 16. 5. 2011; plačilna lista za maj 2011 – neto plača v višini 628,10 EUR, datum nakazila dne 15. 6. 2011. V zvezi s plačevanjem preživnine je v 27. členu ZSV določeno, da se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova. Izvršljiv pravni naslov v obravnavanem primeru predstavlja obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z dne 31. 3. 2011, po katerem je od 1. 4. 2011 dalje določena mesečna preživnina v znesku 41,21 EUR. Četudi torej prosilec plačuje višjo preživnino (kot navaja v višini 80 EUR), to na odločitev ne vpliva, saj se lahko pri ugotavljanju lastnega dohodka upošteva zgolj višina preživnine, ki jo je prosilec zavezan plačevati na podlagi izvršljivega pravnega naslova. Na osnovi navedenega torej organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek prosilca 591,06 EUR, ta znesek pa presega znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 459,04 EUR). To pomeni, da prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da je že v času vložitve predmetne prošnje za BPP bil brez rednega dohodka (plače), saj od dne 10. 6. 2011 dalje ni več zaposlen. Tega Organ za BPP neupravičeno ni upošteval. Prav tako ne prejema štipendije ali kakšne druge denarne pomoči. Denar si služi le z občasnim študentskim delom, kar komaj zadostuje za mesečno preživetje in plačilo preživnine za hčerko. Občasno mu mora denarno pomagati tudi njegova prijateljica. Prav tako organ za brezplačno pravno pomoč neupravičeno ni upošteval, da plačuje za hčerko mesečno preživnino v višini 80,00 EUR in ne le 41,21 EUR. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka na tožbo ni posebej odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise zadeve.

Tožba je utemeljena.

Po 14. členu ZBPP se v zadevah brezplačne pravne pomoči za ugotavljanje prosilčevega lastnega dohodka in premoženja uporabljajo tam navedene določbe ZSV, med drugim tudi določbe 27. a. člena in 27. b. člena ZSV. V 27. a členu ZSV (na katerega se sklicuje Organ za BPP) je med drugim določeno, da se kot lastni dohodek, ki je podlaga za dodelitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Pri ugotavljanju lastnega dohodka se vsi dohodki in prejemki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Organ za BPP je v zvezi s tem utemeljeno presodil in pregledno obrazložil, da je tožnik v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje (april, maj junij) prejel plačo, ki presega cenzus dohodkov za dodelitev BPP (prejel je plačo v povprečnem mesečnem znesku 632,27 EUR neto, cenzus znaša 459,04 EUR).

Vendar pa Organ za BPP ni pojasnil, ali in zakaj ni upošteval določb naslednjega, to je 27. b. člena ZSV, kjer je določeno, da se v primeru, kadar na način iz 27. a člena ni mogoče ugotoviti prosilčevega lastnega dohodka, ki ga bo dosegal v prihodnjem obdobju, ker je ostal brez rednih periodičnih dohodkov, periodični dohodki, ki jih je upravičenec nehal prejemati, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upoštevajo. Periodični dohodki po tem zakonu so med drugim tudi plače. Če torej drži, da tožnik od dne 10. 6. 2011 ni več zaposlen in ne prejema več plače (tega organ za brezplačno pomoč ne zanika oziroma to v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi priznava), je treba kot relevantni uporabiti citirani določbi prvega in tretjega odstavka 27. b. člena ZSV, kar pomeni, da se plače, ki jih je tožnik po prenehanju delovnega razmerja prenehal prejemati, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upoštevajo, ne glede na siceršnje določbe 27. a. člena ZSV. V tem smislu bi torej lahko bil utemeljen sicer povsem laično postavljen tožbeni ugovor, da Organ za BPP neupravičeno ni upošteval okoliščine, da je tožnik že v času vložitve prošnje za BPP ostal nezaposlen in brez rednih dohodkov (plače).

Ker torej organ za brezplačno pravno pomoč v obravnavanem primeru ni presodil stanja zadeve glede na določbe 27. b. člena ZSV, iz podatkov v spisu pa bi izhajalo, da bi te določbe glede na zatrjevano dejansko stanje zadeve (prenehanje zaposlitve in s tem prejemanja plače) morale biti upoštevane, je ostalo tako dejansko, kot tudi pravno stanje zadeve v tem pogledu še vedno nepopolno ugotovljeno.

Tožbeni ugovor glede priznavanja višine preživnine pa je po presoji sodišča neutemeljen. V zvezi s tem je zadnjem odstavku 27. člena ZSV izrecno določeno, da se od ugotovljenega lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova. Izvršljiv pravni naslov v obravnavanem primeru pa je nedvomno obvestilo Centra za socialno delo o uskladitvi preživnine z dne 31. 3. 2011, iz katerega izhaja, da mora tožnik od dne 1. 4. 2011 dalje plačevati preživnino v višini 41,21 EUR mesečno. Ta višina preživnine je torej izvršljiv pravni naslov, vse ostalo je tožnikov prostovoljni prispevek k preživljanju hčerke, ki je seveda zelo hvalevreden, vendar pa se, glede na citirane zakonske določbe, pri ugotavljanju njegovega lastnega dohodka ne more upoštevati.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker je nepopolno ugotovljeno stanje zadeve glede obstoja dejanskih in pravnih okoliščin po 27. b. členu ZSV, zato ji je ugodilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010). V ponovnem postopku bo moral organ za brezplačno pravno pomoč odpraviti navedeno pomanjkljivost.