Jedro

Pritožba je utemeljeno opozorila na sklep edinega družbenika (pritožnika), s katerim je ob odločitvi o prenehanju družbe navedel tudi, da vse premoženje družbe, ki bi ostalo, prevzame ta družbenik. Takšno vsebino sklepa o prenehanju družbe zahteva za delniške družbe 426. člen ZGD-1, ki se v skladu s 522. členom ZGD-1 uporablja tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Čeprav ni ZGD-1 med določbami o prenehanju družb po skrajšanem postopku posebej uredil delitve premoženja ob prenehanju družb, pa že iz zgoraj povzete določbe o obvezni vsebini sklepa o prenehanju izhaja, da se premoženje družb po prenehanju deli. Deli se na takšen način, kot so se družbeniki dogovorili ob sprejemanju sklepa, da družba preneha. Ob drugačnem tolmačenju bi zgoraj navedena določba 426. člena ZGD-1 tudi ne imela smisla.

Izrek

Pritožba družbe D. d.o.o. se zavrže. Pritožbi pritožnika D.N. zoper I. točko izpodbijanega sklepa se ugodi in se odločitev prve stopnje spremeni tako, da se pravdni postopek na strani tožeče stranke nadaljuje z D.N. Pritožbi D.N. zoper II. točko izpodbijanega sklepa se ugodi in se v tem delu sklep prve stopnje razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog za nadaljevanje postopka na strani tožeče stranke z D.N. zavrne (točka I), in da se tožba zavrže (točka II). Takšno odločitev je temeljilo na stališču, da D.N., kot edini družbenik izbrisane družbe D. d.o.o. ni pravni naslednik te družbe.

oper to odločitev je po odvetniku bila vložena pritožba, v kateri je navedeno, da jo vlaga tožeča stranka, to je D. d.o.o. in D.N. V pritožbi, s katero se izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh treh pritožbenih razlogov, pritožnik navaja, da je bil edini družbenik izbrisane družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije D.N., ki je 24.5.2011 sprejel sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. V tem sklepu je v notarskem zapisu odločil tudi, da premoženje družbe, ki bo ostalo po pokritju vseh stroškov v zvezi s prenehanjem družbe, prevzame v celoti edini družbenik te družbe, to je D.N. Prenehanje po skrajšanem postopku je ena izmed oblik prenehanja družbe. Pri rednem prenehanju so družbeniki univerzalni pravni nasledniki, zato so do tega upravičeni tudi družbeniki družbe, ki preneha po skrajšanem postopku, saj ni videti nobenega utemeljenega razloga, da bi zakon razlikoval med družbeniki glede na način prenehanja družbe. Nadalje je pritožba navedla, da tisti primer sodne prakse, ki ga sodišče podaja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, se nanaša na prenehanje družbe brez likvidacije po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), pri čemer gre za prisilno prenehanje družbe, brez volje družbenikov; pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku pa pride do prenehanja po volji družbenika. Po mnenju pritožbe iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da je sodišče vpogledalo v sodni register in v zbirko listin, zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Če bi sodišče vpogledalo v zbirko listin, bi ugotovilo, da je družbenik sprejel sklep, da prevzame premoženje družbe, in da je njen naslednik. Pritožba nato navaja primere drugačne sodne prakse.

Pritožba D.N. je utemeljena, pritožba izbrisane družbe D. d.o.o. pa je nedopustna.

Kot izhaja iz listin v predmetni pravdi, pa tudi iz navedb obravnavane pritožbe, je prvotna tožeča stranka družba D. d.o.o. prenehala po skrajšanem postopku brez likvidacije in je bila dne 7.9.2011 izbrisana iz sodnega registra (izpisek na l. štev. 18). Takšna pravna oseba, ki ne obstaja več, ne more biti stranka v pravdnem postopku, in se ne more v njenem imenu vlagati pravnih sredstev, zato je pritožbeno sodišče pritožbo, ki naj bi jo vložila ta neobstoječa pravna oseba, zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP).

Pritožba, ki jo je vložil D.N., kot edini družbenik prvotne tožeče stranke, pa je utemeljeno opozorila na sklep edinega družbenika (pritožnika), s katerim je ob odločitvi o prenehanju družbe navedel tudi, da vse premoženje družbe, ki bi ostalo, prevzame ta družbenik. Takšno vsebino sklepa o prenehanju družbe zahteva za delniške družbe 426. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki se v skladu s 522. členom ZGD-1 uporablja tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Čeprav ni ZGD-1 med določbami o prenehanju družb po skrajšanem postopku posebej uredil delitve premoženja ob prenehanju družb, pa že iz zgoraj povzete določbe o obvezni vsebini sklepa o prenehanju izhaja, da se premoženje družb po prenehanju deli. Deli se na takšen način, kot so se družbeniki dogovorili ob sprejemanju sklepa, da družba preneha. Ob drugačnem tolmačenju bi zgoraj navedena določba 426. člena ZGD-1 tudi ne imela smisla. O tem, da so pri takšnem postopku prenehanja družbeniki pravni nasledniki družbe, se je že tudi večkrat izrekla sodna praksa (1).

Nima sicer prav pritožba, ko prvostopnemu sodišču očita, da naj bi zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker ni vpogledalo v podatke sodnega registra, zaradi česar naj sklep ne bi imel razlogov o odločilnih dejstvih. Vse listine, na katere se stranka sklicuje, da naj bi dokazovale njene trditve, je stranka dolžna predložiti sama (prvi odstavek 226. člena ZPP), od sodišča pa lahko zahteva, da jih pridobi po uradni dolžnosti zgolj takrat, kadar izkaže, da jih sama ni mogla pridobiti pri državnem organu ali pri osebi, ki ji je poverjeno izvrševanje javnih pooblastil (tretji odstavek predhodno navedene določbe). V konkretnem primeru pa je ta očitek tudi nerazumljiv, saj je tožeča stranka listine iz sodnega registra, ki so pomembne za ugotavljanje njene aktivne legitimacije vložila sama v spis in so v prilogi A18, A20,A21 in A22. Iz teh listin izhaja, da je D.N. ob odločanju, da družba D. d.o.o. preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, odločil tudi, da se premoženje, ki bo ostalo po pokritju stroškov, povezanih s prenehanjem družbe, prenese nanj, kot na edinega družbenika. Ta družbenik je torej pravni naslednik izbrisane družbe in zato se z njim, kot s prevzemnikom terjatve iz predmetne pravde, nadaljuje postopek na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP.

Na podlagi gornjih ugotovitev je pritožbeno sodišče pritožbi D.N. ugodilo in odločitev prvostopnega sodišča na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP spremenilo tako, da se postopek v predmetni pravdi na tožeči strani nadaljuje z D.N. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

op. št. 1: Tako npr. sklep VSC I Ip 304/2011, sklep VS II Ips 66/2001, sklep VS II Ips 29/2005