Jedro

O prošnji za dodelitev nujne ali izjemne brezplačne pravne pomoči je bilo že pravnomočno odločeno. To dejstvo predstavlja oviro za ponovno vsebinsko odločanje o prošnji za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Služba za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča Republike Slovenije zadeve, ki se pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani vodijo pod št. Bpp 1/2014, Bpp 2/2014 in Bpp 3/2014 združila v skupno obravnavanje in odločanje, tako da vodilni spis postane št. Bpp 1/2014. V nadaljevanju je prošnjo tožnika za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s tožbami zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2945/2013 z dne 18. 11. 2013 in sklep št. Bpp 2945/2013 z dne 25. 11. 2013 oziroma sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3312/2013 z dne 29. 11. 2013 in odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 301/2013-2 z dne 5. 12. 2013, zavrglo.

V obrazložitvi pojasnjuje, da je stalni skrbnik A.A. za svojega varovanca B.B. (tožnika) pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani vložil tožbe zoper v II. točki izreka navedene zadeve ter predlagal, naj se mu za te zadeve odobri brezplačna pravna pomoč. Hkrati je vložil tudi prošnjo za dodelitev nujne BPP za pravno svetovanje in zastopanje v teh postopkih. V obrazložitvi pojasnjuje, da je zadeve združil v skupno obravnavanje in odločanje na podlagi prvega v zvezi s tretjim odstavkom 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v postopkih dodelitve BPP uporablja na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ta v prvem odstavku 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim tudi, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno. Ugotavlja, da je prosilec v obravnavanem primeru vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z vloženimi tožbami zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2945/2013 z dne 18. 11. 2013 ter sklep št. Bpp 2945/2013 z dne 25. 11. 2013, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3312/2013 z dne 29. 11. 2013 in odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 301/2013-2 z dne 5. 12. 2013. Pristojni organ za BPP je vpogledal v vpisnik Bpp zadev ter ugotovil, da je prosilec za zgoraj navedeno zadevo 30. 12. 2013 že vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožb in je bilo o njegovi prošnji odločeno v zadevi, ki se je vodila pod št. Bpp 335/2013. Prošnja je bila dne 2. 1. 2014 zavrnjena. Ker je bil v konkretnem primeru že voden postopek in je že bila izdana odločba, je upravni organ prošnjo prosilca na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrgel, saj se dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavani zadevi nista spremenili.

Tožnik vlaga tožbo v tem upravnem sporu ter sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo v skladu s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in četrtega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odpravi in s sodbo ugodi njegovim prošnjam oziroma odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP. Slednje naj stori v primeru, če bo sodišče tožnikovo prošnjo za nujno ali izjemno BPP, ki jo podaja v tem postopku, zavrnilo ali zavrglo. Pojasnjuje, da je zaradi splošno znanih dolgotrajnih nevzdržnih pravnih in finančnih razmer brez kakršnegakoli premoženja, ter da se mu invalidska pokojnina rubi zaradi kratenja njegove pravice do enakih možnosti glede sodnega varstva. Poudarja, da je pravočasno in v skladu s 36. členom ZBPP zaprosil za dodelitev nujne BPP oziroma dodelitev brezplačnega odvetnika. Sodišče zato prosi, naj njegovi prošnji ugodi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit ter v skladu z zakonom, na katerega se upravni organ v njem sklicuje. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena tako v dejanskem kot v pravnem pogledu. Sodišče se zato nanje sklicuje in jih v smislu 71. člena ZUS-1 ne ponavlja.

V zvezi s tožnikovo tožbo pa sodišče še pojasnjuje, da tožnik ugotovitvi tožene stranke, da gre v danem primeru za že razsojeno stvar, ne nasprotuje in se do omenjenega vprašanja v tožbi tudi ne opredeli. Vztraja zgolj na svoji prošnji za dodelitev nujne ali izjemne BPP, o kateri pa je bilo že pravnomočno odločeno. To dejstvo pa predstavlja oviro za ponovno vsebinsko odločanje o njegovi prošnji za dodelitev BPP.

Po navedenem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, nepravilnosti na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče tudi ni našlo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu).