Jedro

Nasprotna udeleženka se strinja z namestitvijo v varovani oddelek, če ni možnosti, da bi ob dodatni pomoči svojcev ali kakšne druge osebe lahko ostala doma. Razumljiva je želja nasprotne udeleženke, da bi ostala v domačem okolju, vendar je sodišča prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da ni več sposobna samostojnega življenja in da potrebuje stalni nadzor. Stalnega nadzora pa tudi večja pomoč svojcev ali kakšne druge osebe (bližnje gospe) ne more zagotoviti.

Zaradi zmernega do hudega kognitivnega upada, ki je posledica duševne motnje (demence) in posledično hudo motene realitetne kontrole, lahko nasprotna udeleženka brez stalnega nadzora postane zmedena, slabo krajevno in časovno orientirana, lahko zatava, s tem pa hudo ogrozi svoje zdravje in življenje, saj za svojo varnost ni sposobna poskrbeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotno udeleženko do 14. 10. 2026 sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda A. (v nadaljevanju Center).

2.Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka po odvetnici. Strinja se z mnenjem izvedenke, da je potrebna namestitev v varovani oddelek, če so se svojci dokončno odločili, da jo bodo dali v dom, ker glede na svoje zdravstvene težave ne bi mogla funkcionirati na odprtem oddelku doma. Meni pa, da bi bilo primerno, da bi se pretehtala možnost, da bi bila nameščena doma ob dodatni pomoči kakšne bližnje gospe, ki bi ji prišla pomagat pri vsakdanjih opravilih ali ob večji zavzetosti svojih treh otrok in ne zgolj moža, ki je tudi že nekoliko v letih. Nasprotna udeleženka ni mogla skriti neizmernega razočaranja in žalosti, ob tem, da je svoje življenje posvetila otrokom in vnukom. Tudi ni bilo izkazano, da bi bila nasprotna udeleženka nevarna sebi ali drugim, drži se doma, sama gre peš k maši in nazaj. Bolj je postala večje breme zaradi svojih težav, pozabljivosti ipd. Predlaga, da višje sodišče presodi vse okoliščine in preuči možnost in ponovno presodi, ali bi bilo smiselno ponoviti narok in s pomočjo svojcev poiskati kakšno drugo rešitev, ki bi bila zanjo manj boleča in sprejemljiva za svojce, tako, da bi ostala v domačem okolju.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V varovani oddelek v socialnovarstvenem zavodu (SVZ), to je oddelek, kjer so osebe nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter ga ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena Zakona o duševnem zdravju, v nadaljevanju ZDZdr), se osebo sprejme v obravnavo brez privolitve: 1. če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; 2. če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; 3. če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 4. če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti ali sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; 5. če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi); 6. če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Našteti pogoji morajo biti podani kumulativno.

5.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so oprte zlasti na izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke, izhaja, da se nasprotna udeleženka od leta 2023 zdravi v ambulanti nevrološke klinike zaradi sindroma demence mešane etiologoje. Leta 2024 je bil ugotovljen zmerni kognitivni upad, na KPSS je zbrala 14 od 30 točk. Preiskave so pokazale vaskularne spremembe v beli možganovini in atrofijo sive možganovine. Zaradi izrazitega funkcionalnega upada je pri vsakodnevnem življenju postala povsem odvisna od pomoči svojcev. V terapiji je prejemala kognitivni modulator in nizke odmerke atipičnega antipsihotika. Zdravi se tudi zaradi sladkorne bolezni tip 2, arterijske hipertenzije in bronhialne astme. Nasprotna udeleženka je časovno in krajevno večji del neorientirana, prisoten je zmeren do hud kognitivni upad. Glede na stopnjo kognitivne prizadetosti nasprotna udeleženka ni več sposobna samostojnega življenja in skrbi zase. Ker je slabo orientirana, lahko zatava in hudo ogrozi svoje življenje in zdravje, zaradi hudo motene sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja ni sposobna poskrbeti za svojo varnost. Potrebuje stalni nadzor v strukturiranem oddelku SVZ, ker v milejših oblikah varovanja ne bi bila sposobna sodelovati. Glede na obliko kognitivne motnje izboljšanja ni pričakovati, zato je izvedenka predlagala namestitev za dobo enega leta.

6.Kolikor je mogoče razumeti pritožbene navedbe, se nasprotna udeleženka strinja z namestitvijo v varovani oddelek, če ni možnosti, da bi ob dodatni pomoči svojcev ali kakšne druge osebe lahko ostala doma. Razumljiva je želja nasprotne udeleženke, da bi ostala v domačem okolju, vendar je sodišča prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da ni več sposobna samostojnega življenja in da potrebuje stalni nadzor. Stalnega nadzora pa tudi večja pomoč svojcev ali kakšne druge osebe (bližnje gospe) ne more zagotoviti. Glede na to, da je mož (najbližja oseba) nasprotne udeleženke zaprosil za sprejem nasprotne udeleženke, na naroku dne 14. 10. 2025 pa je bil prisoten tudi sin B. B., nihče pa ni imel pripomb na ugotovitve izvedenke, je mogoče sklepati, da se svojci strinjajo, da nasprotna udeleženka potrebuje bivanje na strukturiranem oddelku SVZ, saj kakšne druge rešitve nista ponudila. Z oceno izvedenke se je nenazadnje izrecno strinjala tudi odvetnica nasprotne udeleženke (list. št. 12).

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ni izkazano, da bi bila nasprotna udeleženka nevarna sebi ali drugim, ker ni bilo navedenega nobenega takšnega dogodka. Zaradi zmernega do hudega kognitivnega upada, ki je posledica duševne motnje (demence) in posledično hudo motene realitetne kontrole, lahko nasprotna udeleženka brez stalnega nadzora postane zmedena, slabo krajevno in časovno orientirana lahko zatava, s tem pa hudo ogrozi svoje zdravje in življenje, saj za svojo varnost ni sposobna poskrbeti. Njeno zdravje bi lahko ogrozila tudi opustitev potrebnega stalnega nadzora nad jemanjem terapije za diabetes, arterijsko hipertenzijo in bronhialno astmo.

8.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 v zvezi s 30. členom ZDZdr).

-------------------------------

1Iz obvestila na list. št. 9 izhaja, da je bila nasprotna udeleženka v varovano enoto Centra sprejeta 13. 10. 2025 na podlagi prošnje za sprejem, zdravniškega mnenja in najbližje osebe.

2Kar je sodišče je neposredno zaznalo tudi na naroku (drugi odstavek 46. člena ZDZdr); nasprotna udeleženka, rojena leta 1945, je povedala, da še ni upokojena, ker nima vseh papirjev; pokojnino dobi, pa ne ve koliko; da smo v letu 14, cele letnice ne zna povedati; ni vedela, da je v Centru že od prejšnjega dne ...

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 2, 2-17, 74, 75

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.