Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje torej zgolj zaradi odpora nasprotne udeleženke do udeležbe na stikih pod nadzorom določilo drugo obliko stikov, ki tej bolj ustrezajo, pri čemer ni preverilo koristnosti teh stikov za A. A., je ravnalo v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena DZ. Ta določa, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu: - v 1. točki izreka spremeni tako, da se sklep I Z 72/2020 z dne 6. 1. 2021 v II. točki spremeni tako, da se za zadnjim stavkom doda: „Nasprotna udeleženka mora najkasneje 24 ur pred določenim stikom Centru za socialno delo in predlagatelju sporočiti, da se bo stika zanesljivo udeležila, v nasprotnem primeru se ta ne bo izvedel“. V preostalem delu sklep I Z 72/2020 z dne 6. 1. 2021 ostane v veljavi.

- v 2. točki izreka, glede napotitve predlagatelja v terapijo, razveljavi.

II. V preostalem delu sklep z dne 23. 12. 2022 ostane v veljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Z 72/2020 z dne 6. 1. 2021 tako, da je po uradni dolžnosti izdalo novo začasno odredbo. S to je odločilo, da stiki med mladoletnim A. A. (v nadaljevanju A. A.) in nasprotno udeleženko začasno potekajo vsak drugi dan preko telefonskih pogovorov in kratkih (SMS) sporočil na način, da se en dan slišita po telefonu, ko nasprotna udeleženka A. A. pokliče na njegovo telefonsko številko med 17. in 19. uro, čez dva dni sta v stiku preko kratkih (SMS) sporočil ter tako izmenjaje naprej (I. točka izreka). Udeleženca postopka sta se dolžna najkasneje v roku 30 dni od prejema sklepa vključiti v družinsko, individualno terapijo v okviru študijsko – raziskovalnega centra za družino ali v okviru druge ustrezne institucije in se navedenega programa ter terapije redno udeleževati, sodišču pa v roku 35 dni od prejema sklepa posredovati pisno dokazilo o vključitvi v terapijo (II. točka izreka). Za primer kršitve obveznosti iz začasne odredbe je udeležencema postopka izreklo denarno kazen v višini 500 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer ponovnega ravnanja v nasprotju z obveznostjo iz začasne odredbe (III. točka izreka). Sodišče prve stopnje je odločilo še, da začasna odredba stopi v veljavo z dnem izdaje in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča (IV. točka izreka) in da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (V. točka izreka začasne odredbe).

2. Predlagatelj se zoper navedeni sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da se zaradi koristi A. A. stiki med njim in nasprotno udeleženko začasno ukinejo, oziroma, da se stiki določijo na način, da A. A. sam pokliče nasprotno udeleženko, ko bo pripravljen in bo sam izrazil željo. Predlaga tudi, da se na terapijo napoti zgolj nasprotno udeleženko, oziroma, podrejeno, da višje sodišče sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da bo prisilno vztrajanje pri telefonskem kontaktu pri A. A. povzročilo še večji odpor do nasprotne udeleženke. Poleg tega sodišče prve stopnje v zvezi z določitvijo telefonskih stikov ni preverilo, ali so ti v konkretni situaciji A. A. sploh v korist. Iz mnenja centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), da naj stiki potekajo vsak drugi dan preko telefonskih pogovorov in sporočil, ne izhaja tudi A. A. korist. CSD je dne 14. 11. 2022 opravil razgovor z A. A., iz katerega je jasno razvidno, da si stike z nasprotno udeleženko predstavlja zgolj na način, da potekajo na CSD v prisotnosti strokovnega sodelavca, saj se mame še vedno boji, in, pod pogojem, da bi nasprotna udeleženka na stike redno prihajala. Dejstvo je, da telefonski kontakti A. A. močno obremenjujejo. Stiki pod nadzorom strokovnega sodelavca CSD so bili določeni zaradi več let trajajočega nasilja, ki ga je izvajala nasprotna udeleženka nad A. A. Nasprotno pa potekajo telefonski stiki brez vsakršnega nadzora, nasprotna udeleženka na njih izvaja pritiske nad A. A. Niti CSD niti sodišče prve stopnje nista upoštevala, da so lahko tudi telefonski stiki v škodo A. A. Vsi dosedanji telefonski stiki so bili za A. A. izjemno obremenjujoči in s strani nasprotne udeleženke vodeni povsem neprimerno. Nasprotna udeleženka velikokrat pokliče A. A. na način, da zgolj dvakrat pozvoni in s tem izkaže, da je klicala. Ko ji A. A. postavi njej neprijetno vprašanje, nasprotna udeleženka klic prekine ali se izgovarja, da ima linija tehnične težave. Stalno ga obremenjuje z vprašanji, zakaj ji ne odgovarja na SMS sporočila, zakaj se ne želi sam srečati z njo in podobno. Tako je na primer A. A. dne 5. 1. 2023 na svojem telefonu videl neodgovorjeni klic nasprotne udeleženke in ga vrnil. Ker pogovor med njima ni stekel, je A. A. mamo vprašal, zakaj ne želi prihajati na stike na CSD, nasprotna udeleženka pa je prekinila klic. A. A. je poklical nazaj, a nasprotna udeleženka ni dvignila telefona. Ko jo je ponovno poklical, jo je spet vprašal enako, a se je nasprotna udeleženka izgovarjala, da ne sliši, da ima tehnične težave, nato pa ga je želela prepričati, da so stiki brez nadzora zanj in zanjo boljši. Ko jo je A. A. vprašal, zakaj hodi na stike pod nadzorom CSD v primeru njegove polsestre (kar A. A. zelo obremenjuje in si ne zna pojasniti), mu je nasprotna udeleženka poročala o vsebini sodnega postopka za mld. B. B., nato pa klic spet prekinila. Nato je ponovno poklicala nazaj, A. A. ji je rekel, da ni lepo, da ima stike na CSD s polsestro, z njim pa ne, in da, če ne želi prihajati na CSD, se z njo ne bo več pogovarjal po telefonu in naj ga ne kliče več, nato pa v jezi prekinil klic in ves jezen zbežal v kuhinjo. Naslednji klic se je odvil 9. 1. 2023, ko je nasprotna udeleženka na A. A. pritiskala, naj gre naslednjega dne, ko ima sama rojstni dan, z njo na torto, zaradi česar je bil A. A. ponovno povsem zmeden in nejevoljen. Gre za običajen potek klicev, ki se odvijajo med nasprotno udeleženko in A. A. ter temu ne morejo biti v korist. Predlagatelj je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi A. A. z nasprotno udeleženko ohranil vsaj telefonski stik, vendar skoraj trinajst let starega otroka v to ne more prisiliti, še posebej ko vidi, v kakšno stisko ga vsakič spravljajo telefonski klici. Ne gre spregledati, da je imela nasprotna udeleženka možnost rednih stikov pod nadzorom CSD, ki pa se jih ni želela udeleževati. Tudi sam A. A. je vseskozi izražal željo in pripravljenost po takšni obliki stikov z nasprotno udeleženko, ob pogoju, da bi nasprotna udeleženka nanje redno prihajala, kar pa je nasprotna udeleženka jasno zavrnila. Z določitvijo telefonskih stikov se zasledujejo zgolj interesi nasprotne udeleženke in ne otroka. Navaja tudi, da je povsem neutemeljena napotitev obeh udeležencev na vključitev v terapijo. Od razpada zunajzakonske skupnosti udeležencev postopka je minilo vsaj dvanajst let. Predlagatelj je po letu 2020, ko se je A. A. preselil k njemu, tega vodil na redno terapijo v okviru Društva za nenasilno komunikacijo (v nadaljevanju DNK). Tudi sam predlagatelj je v tem času na DNK obiskoval trening starševskih veščin in nasploh storil vse, kar mu je bilo priporočeno s strani CSD. Razlogi, da se stiki na CSD niso izvajali, so zgolj in edino na nasprotni udeleženki. Neutemeljeno je ponovno zahtevati od predlagatelja, da se vključi v dodatne programe. Predlagatelj nima nerazčiščenih zamer do nasprotne udeleženke, z A. A. sta razvila dober in zdrav odnos, svoje osebno in službeno življenje je povsem prilagodil skrbi za A. A. ter varnim stikom nikoli ni nasprotoval. Predlaga, da se na vključitev v ustrezno terapijo napoti zgolj nasprotno udeleženko.

3. Zoper izdani sklep se pritožuje tudi nasprotna udeleženka. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz štirinajste točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sklepa o začasni odredbi v I. točki tako nerazumljiv in pomanjkljiv, da ga ni moč preizkusiti. V povezavi s III. točko izreka sklepa pa je pomanjkljiv in tudi neizvršljiv, ker zagrožena kazen nesorazmerno obremenjuje samo nasprotno udeleženko ne pa tudi predlagatelja. Temu bi morala biti prav tako določena obveznost v I. točki izreka sklepa in ne samo v obrazložitvi sklepa. Pritožbi prilaga SMS sporočila, ki jih je po prejemu začasne odredbe posredovala sinu A. A. Sodišče prve stopnje je z zagroženo kaznijo v bistvu zagrozilo le nasprotni udeleženki, vsaj glede I. točke izreka, ne pa tudi predlagatelju, za katerega je le zapisalo v obrazložitvi sklepa, da naj A. A. ustrezno vzpodbuja, da se materi na telefonske klice in sporočila odziva. Da predlagatelj sina ne vzpodbuja, se je pokazalo že takoj po prejemu izpodbijanega sklepa, ko je nasprotna udeleženka sina poklicala, pa ji je sin odgovoril, da naj ga ne kliče, ker on z njo po telefonu ne bo govoril. Meni, da je treba v konkretnem primeru z grožnjo denarne kazni zagroziti obema udeležencema, ker obveznosti izvajanja stikov, ki je naložena nasprotni udeleženki, sledi tudi obveznost priprave na stik, ki jo je treba naložiti predlagatelju. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da bolj natančno določi izvajanje stikov, z natančno določenimi obveznostmi za oba udeleženca, tako, da bo v III. točki sklepa določena denarna kazen imela učinek za oba udeleženca enako.

4. Pritožbi predlagatelja in nasprotne udeleženke sta utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagatelja in hkrati po uradni dolžnosti v obravnavani družinski zadevi1 že dne 6. 1. 2021 izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da se stiki med A. A. in nasprotno udeleženko začasno ne izvajajo, po poteku štirinajstih dni pa se vzpostavijo stiki enkrat tedensko v trajanju ene ure, v prostorih CSD in v navzočnosti strokovnih delavcev CSD. Sodišče prve stopnje je odločilo tudi, da se za primer kršitve tako določenih stikov, kršitelju izreče denarna kazen v višini 300 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti in hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer, če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju z izdano začasno odredbo.

6. Dne 23. 12. 2023 je sodišče prve stopnje nato sklenilo, da se izdana začasna odredba spremeni tako, da se po uradni dolžnosti izda začasna odredba, s katero se stiki med A. A. in nasprotno udeleženko določijo vsak drugi dan v obliki telefonskih pogovorov in sporočil ter hkrati obema udeležencema postopka naložilo, da se v roku tridesetih dni vključita v ustrezno terapijo. Za primer kršitve obveznosti iz začasne odredbe je udeležencema tudi izreklo denarno kazen v višini 500 EUR.

Glede načina izvrševanja stikov

7. Kot izhaja iz obrazložitve zadnje izdane začasne odredbe, je sodišče prve stopnje novo odločitev sprejelo, ker je prejelo obvestilo CSD, da nasprotna udeleženka stike odpoveduje oziroma jih ne izvršuje in da njen trenutni odnos do izvajanja stikov pod nadzorom ter nezmožnost sodelovanja s CSD A. A. nista v korist (5. točka obrazložitve sklepa).

8. Ustavno sodišče je v odločbi Up-410/01 z dne 14. 2. 2012 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je torej izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika, naprej DZ), pri čemer mora biti ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti.

9. V obravnavani zadevi so bili zaradi ogroženosti A. A. stiki z nasprotno udeleženko prvotno določeni pod nadzorom CSD. Iz obsežne dokumentacije v spisu (številnih poročil CSD, poročil DNK, izvedenskega mnenja, izdelanega v kazenski zadevi) glede stikov pod nadzorom izhaja naslednje: - da so stiki, kadar so bili realizirani, v veliki meri potekali sproščeno. Odnos med A. A. in nasprotno udeleženko je bil po začetni zadržanosti A. A. ljubeč, ob začetku in koncu stikov sta se objela, kazala sta si naklonjenost s poljubi in stiskanjem, ob zaključevanju stikov sta bila dolgo časa objeta. A. A. je bil usmerjen v odnos z nasprotno udeleženko, sam podajal predloge za igro, v času iger se je zabaval in podobno. Iz poročil izhaja tudi, da se je nasprotna udeleženka na stike pripravila in se tekom stikov trudila za ustrezno povezan odnos z A. A., pogovor med njo in A. A. je bil raznolik. Ob zaključkih stikov sta bila večkrat oba žalostna; - da je bilo na stikih občasno potrebno posredovanje strokovnih delavcev CSD, saj je nasprotna udeleženka želela z A. A. razčiščevati tek sodnih postopkov oziroma ga skušala obremenjevati z zanj neprimernimi vsebinami. Po opozorilu strokovnih delavcev je obnašanje ustrezno popravila; - da se nasprotna udeleženka stikov večkrat ni udeležila, včasih se je opravičila (bolezen), pogosto pa ne stike preprosto ni prišla. Kasneje tekom postopka je tudi izražala nasprotovanje stikom pod nadzorom, CSD je očitala, da se strokovni delavci prepogosto menjajo in drugo. Nekajkrat je izrecno izjavila, da se tako določenih stikov do nadaljnjega ne bo udeleževala, saj jo moti predvsem, da ji strokovni delavci ne dovolijo, da A. A. govori in pojasnjuje, kar sama želi. V razgovoru, ki ga je opravil CSD z nasprotno udeleženko v okviru priprave mnenja z dne 15. decembra 2022, je nasprotna udeleženka povedala, da si stikov z A. A. želi, vendar ne na CSD. Izražala je tudi nestrinjanje z načinom poteka postopka, saj meni, da se sledi izključno otroku, nje pa se ne sliši in ne upošteva (list. št. 321 in 322); - da iz prav vseh poročil CSD, zapisov opažanj svetovalcev DNK, kjer se je A. A. udeleževal svetovanj, kot tudi iz izvedenskega mnenja, pridobljenega v kazenski zadevi (priloga A 22), izhaja, da si A. A. želi stikov pod nadzorom, zaradi strahu pred nasprotno udeleženko pa odklanja stike brez nadzora2. - da nenapovedano odpovedovanje stikov s strani nasprotne udeleženke A. A. spravlja v hudo stisko, zlasti v povezavi s tem, da se nasprotna udeleženka nadzorovanih stikov na CSD z njegovo polsestro redno udeležuje.

10. Bistveno, kar je bilo v predmetni zadevi spregledano, je, da se kljub temu, da ima tako otrok pravico do stikov z obema od staršev kot imata oba od staršev pravico do stikov z njim, s stiki prvenstveno zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek 141. člena DZ). Z drugimi besedami, v situaciji, kot je obravnavana, ko je zaradi ogroženosti otroka treba najti način stikov, ki ga ne bo ogrožal, se je treba hkrati osredotočiti na način stikov, ki je zanj (ne pa morda za starša) v danih okoliščinah tudi najbolj primeren oziroma mu je v največjo korist. 11. Kot izhaja iz opisanega v deveti točki obrazložitve, so stiki v prostorih CSD in pod nadzorom strokovnih delavcev CSD za A. A. koristni, saj ima v okviru stikov možnost vzdrževati vzajemno ljubeč odnos z nasprotno udeleženko, hkrati pa je s tem načinom preprečeno, da bi bila nasprotna udeleženka lahko do njega fizično ali psihično nasilna. Nedvomno ta oblika stikov A. A., glede na strah pred nasprotno udeleženko, ki ga izraža, nudi ustrezen občutek varnosti. Poleg tega A. A. sam kontinuirano izraža mnenje, da si takih stikov želi. Tudi v razgovoru, ki ga je strokovna delavka opravila z A. A. v okviru priprave mnenja z dne 15. decembra 2022 (list št. 321), je A. A. povedal, da si želi stikov z mamo, vendar izključno na CSD. Glede na to, da ima A. A. dvanajst let in da iz mnenja izvedenke ne izhaja, da bi bile njegove intelektualne sposobnosti kakorkoli okrnjene, oziroma, da ne zaznava hujših klinično značilnih odstopanj na področju psihosocialnega funkcioniranja, mora sodišče pri odločitvi o stikih vsekakor upoštevati (tudi) njegovo mnenje (prvi odstavek 143. člena DZ).

12. Sodišče prve stopnje je zato zmotno sledilo mnenju CSD, ki je predlagal prenehanje izvajanje stikov pod nadzorom z utemeljitvijo (list. št. 322), „da v dani situaciji ni smiselno vztrajati pri stikih pod nadzorom, saj le-ti, kot zagotavlja mama, ne bi bili realizirani“.

13. Taka odločitev je preuranjena. Nasprotna udeleženka stikov pod nadzorom, za katere je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so trenutno A. A. v največjo korist, ne želi izvajati zgolj zaradi lastnega neugodja. Višje sodišče v zvezi s tem poudarja, da morajo prvenstveno starši storiti vse, da ohranjajo ustrezno čustveno vez z otrokom (ki je imanentna lastnost pravice do stikov); na njih in ne na otroku je breme prilagajanja njihovih ravnanj in želja. Nedvomno je med osebnimi stiki in stiki po telefonu že samo po sebi bistvena razlika v kvaliteti; telefonski stik preprosto ne more enakovredno nadomestiti pristnega osebnega stika. V obravnavani zadevi pa je s stopnjo verjetnosti tudi izkazano, da so prav stiki pod nadzorom A. A. v korist ter da si jih želi.

14. Hkrati so pritožbene navedbe predlagatelja o tem, da iz mnenja CSD ne izhaja koristnost stikov po telefonu oziroma v obliki sporočil in da tovrstni stiki potekajo brez vsakršnega nadzora, utemeljene. Iz poročila CSD z dne 6. 1. 2021 (list št. 24) na primer izhaja, da je A. A. povedal, da nasprotne udeleženke ne želi poklicati, ker se boji njene jeze. Niti ne želi, da bi ga ona klicala. Povedal je še, da, četudi bo nasprotna udeleženka prijazna, ko bo nekdo zraven, bo huda, ko bosta sama. Iz poročila DNK (kjer se je A. A. udeleževal rednega svetovanja) z dne 10. 8. 2021 (list. št. 76), pa na primer izhaja, da je A. A. na srečanjih nekajkrat izpostavil stike in telefonske pogovore z nasprotno udeleženko. Večkrat je povedal, da mu je vsaka komunikacija z nasprotno udeleženko v breme. Enako izhaja iz poročila DNK z dne 28. 3. 2022 (list št. 76), kjer je tudi razvidno, da je A. A. na srečanjih s svetovalko večkrat igral igro vlog, največkrat, kako se pogovarjati z mamo po telefonu. To mu je bilo težko, ni vedel, kaj naj ji pove, kako naj odgovarja na njena vprašanja, in sicer, predvsem, ko ji česa ni želel povedati, ker ga je skrbela njena reakcija na povedano. Navedene dokaze je sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa spregledalo. Glede na opisano bi moralo sodišče prve stopnje pred določitvijo stikov po telefonu torej s stopnjo verjetnosti preveriti, ali je ta način stikov sedaj koristen za A. A. (s pomočjo CSD, poizvedb pri DNK, preliminarnega vprašanja izvedenki ali na drug primeren način). Prav tako bi moralo glede stikov po telefonu pridobiti njegovo mnenje.

15. S tem, ko je sodišče prve stopnje torej zgolj zaradi odpora nasprotne udeleženke do udeležbe na stikih pod nadzorom določilo drugo obliko stikov, ki tej bolj ustrezajo, pri čemer ni preverilo koristnosti teh stikov za A. A., je ravnalo v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena DZ. Ta določa, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. Glede na to, da iz podatkov spisa izhaja, da so stiki pod nadzorom A. A. v korist, bi moralo sodišče prve stopnje najprej z ustreznim pravnim sredstvom (izvršitvijo denarne kazni, ki jo je izreklo v sklepu z dne 6. januarja 2021) poskusiti zagotoviti izvajanje tako določenih stikov.

16. Višje sodišče je zato odločitev o začasnih stikih spremenilo na način, da še naprej potekajo pod nadzorom, kot so določeni z začasno odredbo z dne 6. 1. 2021. Ker iz podatkov spisa izhaja, da so močan vir A. A. stiske tudi situacije, ko na CSD čaka na izvedbo stikov, nasprotna udeleženka pa se jih ne udeleži, je bilo treba ureditev stikov korigirati tudi na način, da se nasprotni udeleženki naloži, da vnaprej potrdi svojo udeležbo na stikih tako CSD kot predlagatelju.

Glede napotitve udeležencev postopka na terapijo

17. Drži pritožbena navedba predlagatelja, da je v tej fazi postopka od njega neutemeljeno zahtevati, da se vključi v družinsko oziroma individualno terapijo. Kot je razvidno iz podatkov spisa, predlagatelj v ničemer ne prispeva k temu, da se stiki pod nadzorom ne izvajajo, saj poskrbi, da se jih A. A. redno udeleži, prav tako ni razvidno, da predlagatelj kako drugače slabo vpliva na kvaliteto odnosov med A. A. in nasprotno udeleženko. V spisu tudi ni podatkov o tem, da bi predlagatelj v okviru dejanskega izvajanja starševske skrbi A. A. kakorkoli ogrožal, nasprotno, kot izhaja iz poročil CSD, se A. A. pri očetu dobro počuti. Višje sodišče dodaja, da so vsi družinskih odnosi po svoji naravi kompleksni, zaradi česar je možnost udeležbe članov družine na terapiji dragocen pripomoček za razreševanje medsebojnih razmerij. Vendar pa mora biti za sodno napotitev na terapijo izkazano, da je ta potrebna, ne zgolj zaradi izboljšanja odnosov, temveč zaradi konkretnega ogrožanja otroka. Izdaja začasne odredbe z vsebino, da je tudi predlagatelj napoten na terapijo, zato ni utemeljena.

18. V zvezi z denarno kaznijo, določeno tako v začasni odredbi z dne 6. 1. 2021 kot v začasni odredbi z dne 23. 12. 2022, višje sodišče pojasnjuje, da je denarna kazen izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam3. Kot posredna prisila naj kazen vpliva na voljo in ravnanje dolžnika, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet zavarovanja.4 Določitev denarne kazni v sklopu izdajanja začasne odredbe torej ni sama sebi namen ali morda sankcija udeležencem postopka. Namenjena je izključno spoštovanju odločitve sodišča, v konkretnem primeru spoštovanju izvajanja stikov na način, ki je v dobro A. A. in pa zagotovitvi udeležbe nasprotne udeleženke na terapiji. Pri tem je pomembno, da že samo enkratna5 zamuda6, pri predaji otroka na stik oziroma preprečitev stika z neopravičljivo odpovedjo stikov, oziroma, opuščanje terapije, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni. Višje sodišče namreč nima pomislekov, da je treba med A. A. in nasprotno udeleženko nujno čim prej vzpostaviti redne stike pod nadzorom, saj so ti ključni za njegov zdrav psihični razvoj. Prav tako nima pomislekov, da se mora nasprotna udeleženka udeležiti terapije, saj iz številnih poročil CSD izhaja, da zaenkrat nima uvida v svoja škodljiva ravnanja, s čemer prav tako močno ogroža A. A. zdrav psihofizični razvoj.

Sklepno

19. Višje sodišče še poudarja, da je nujen premik postopka v smeri končne odločitve. Čim prej je torej treba pridobiti izvedensko mnenje v zadevi in sprejeti končno odločitev, zlasti v povezavi z zakonsko omejenih trajanjem stikov pod nadzorom.

20. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbah zoper sklep o začasni odredbi niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

21. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 V zadevi opr. št. I Z 72/2020. 2 Iz izvedenskega mnenja izhaja, da izvedenka pri A. A. ugotavlja harmoničen profil intelektualnih sposobnosti, pri čemer so tako besedne kot nebesedne sposobnosti v območju povprečja. Na področju psihosocialnega funkcioniranja hujših, klinično značilnih odstopanj ne ugotavlja. Kot posredna posledica ravnanja nasprotne udeleženke se pri njem kaže ponotranjeni vzorec odzivanja, ki se navzven odraža predvsem v obliki zaskrbljenosti, tesnobe, sramežljivosti, izstopa tudi znižana samopodoba in samospoštovanje ter znižanje vrednotenje sebe in svojih morebitnih dosežkov. Pri A. A. je močno poudarjen strah pred mamo, predvsem strah pred morebitno fizično agresijo. 3 Prim. sklep VS RS II Ips 73/2010. 4 Prim. sklep VSL IV Cp 325/2018. 5 Prim. sklep VSL IV Cp 2573/2018. 6 Prim. sklep VSL IV Cp 383/2021.