Jedro

V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva razveljavitev izbirnega postopka (zaradi ugotovitve elementov delovnega razmerja za nedoločen čas in onemogočanja zaposlitve) in podredno plačilo odškodnine zaradi diskriminacije. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo primarni zahtevek kot nesklepčen, saj tožnik s primarnim zahtevkom zasleduje cilj, ki pravno ni mogoč. Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi podrejeni zahtevek, saj tožnik v tožbi ni podal ustrezne trditvene podlage, niti ni predložil ustreznega dokaza, na podlagi česa naj bi bil diskriminiran. Peti odstavek 204. člena ZDR neizbranemu kandidatu ne daje drugačnega varstva kot vložitev tožbe za odškodnino zaradi diskriminacije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni zahtevek, da se ugotovi, da obstajajo elementi delovnega razmerja za določen čas in da delovno razmerje obstaja, delovno razmerje je nezakonito, torej ne obstaja (I. točka izreka) ter zavrnilo podrejeni zahtevek, da delovno razmerje na trajnem razpisanem delovnem mestu ne obstaja, zato je z izbirnim postopkom za šolsko leto 2011/2012 tožniku onemogočena zaposlitev in opravljena diskriminacija na podlagi izobrazbe in invalidnosti, zaradi česar je tožena stranka tožniku dolžna izplačati odškodnino v vrednosti 39.000,00 EUR (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 702,71 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da je sodnica vodila postopek brez prisotnosti tožnika, ki je zahteval preložitev, vendar sklep ni bil izdan. Gre za kršitev pravil postopka. Tožnik je tudi zahteval sprožitev spora o pristojnosti, zahteva je bila zavrnjena.

Navaja, da tudi ni jasen razlog za neutemeljenost prvega zahtevka. S sodbo je odločeno, da je bil razpis nezakonit in da gre za kršitev ZDR z objavo razpisa, torej za diskriminacijo tožnika. Tožnik je diskriminiran zaradi invalidnosti. Sodba je izdana brez označbe materialnega prava.

Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sodbo in jo vrne v prejšnje stanje ter določi stvarno pristojnost. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno ter na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve pravil postopka, ker je bil poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo opravljen v nenavzočnosti tožnika. Tožnik je predlagal preložitev naroka, vendar sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu. Sodišče prve stopnje je tožnika tudi pravilno opozorilo na posledice izostanka z naroka. Zato tožnik neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev, ker tožnika ni obvestilo, da narok ne bo preložen, saj je pravilno ocenilo, da ni podan razlog za preložitev.

7. V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva razveljavitev izbirnega postopka (zaradi ugotovitve elementov delovnega razmerja za nedoločen čas in onemogočanja zaposlitve) in podredno plačilo odškodnine zaradi diskriminacije v višini 39.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek kot nesklepčen. Podredni zahtevek pa je zavrnilo, ker tožnik ni podal ustrezne trditvene podlage, niti ni predložil ustreznega dokaza, na podlagi česa naj bi bil diskriminiran.

8. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožnik s primarnim zahtevkom zasleduje cilj, ki pravno ni mogoč, kar pa ne pomeni, kot to zatrjuje tožnik, da je sodišče prve stopnje odločilo, da je bil razpis nezakonit. 9. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi podrejenega zahtevka. Peti odstavek 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. list RS, št. 42/2002 in naslednji) neizbranemu kandidatu ne daje drugačnega varstva kot vložitev tožbe za odškodnino zaradi diskriminacije. Tožnik v tožbi ne zatrjuje diskriminacije, pritožbena navedba, da je diskriminiran zaradi invalidnosti pa je pritožbena novota, ki jo pritožbeno sodišče ne more upoštevati (337. člen ZPP).

10. Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje, saj za odločitev v tem sporu niso bistvene. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba tožnika ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da jih tožena stranka krije sama (165. člen ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).