Jedro

Po presoji višjega sodišča dejstvo, da je v predmetni zadevi oškodovanec A. A., okrajni sodnik in predsednik Okrajnega sodišča v B. B., ki sodniško funkcijo opravlja tudi na kazenskem področju, upoštevaje, da sta očitani kaznivi dejanji bili storjeni še na škodo C. C., sodnice na Okrožnem sodišču v B. B., D. D., vodje Okrožnega državnega tožilstva v B. B., in mag. E. E., odvetnika v B. B., utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v B. B., ki je po splošnih pravilih pristojno odločati v predmetnem kazenskem postopku. Da bi se takemu dvomu izognili, je višje sodišče za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Mariboru.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica F. F. je dne 22. 5. 2020 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v B. B. I Kpd 23028/2020. Navedla je, da je bil zoper osumljenega D.K. vložen predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zaradi kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Oškodovanci v obravnavani zadevi so A. A., predsednik Okrajnega sodišča v B. B., C. C., sodnica na Okrožnem sodišču v B. B., D. D., vodja Okrožnega državnega tožilstva v B. B. in mag. E. E., odvetnik v B. B. Oškodovanec A. A. opravlja na podlagi Letnega razporeda dela Okrajnega sodišča v B. B. za leto 2020 sodniško funkcijo tudi na kazenskem področju, za katerega ima sodišče skupni oddelek za celotno okrožje. Vsi sodniki kazenskega oddelka celotnega okrožja v B. B. so njegovi ožji sodelavci in kolegi, kar bi lahko nedvomno pri osumljencu in širši javnosti vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodnikov Okrajnega sodišča v B. B. zaradi česar meni, da je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Na podlagi navedb v predlogu je mogoče zaključiti, da je podan tehten razlog, kot ga predvideva zakon, zaradi česar je potrebno predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Po presoji višjega sodišča dejstvo, da je v predmetni zadevi oškodovanec A. A., okrajni sodnik in predsednik Okrajnega sodišča v B. B., ki sodniško funkcijo opravlja tudi na kazenskem področju, upoštevaje, da sta očitani kaznivi dejanji bili storjeni še na škodo C. C., sodnice na Okrožnem sodišču v B. B., D. D., vodje Okrožnega državnega tožilstva v B. B., in mag. E. E., odvetnika v B. B., utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v B. B., ki je po splošnih pravilih pristojno odločati v predmetnem kazenskem postopku. Da bi se takemu dvomu izognili, je višje sodišče za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Mariboru.

5. Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu okrajne sodnice odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 35. člena ZKP).

6. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).