Jedro

Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku, to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (člen 386. ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za obnovo postopka, ki sta ga vložili predlagateljici, in dovolilo udeležbo, ki so jo priglasili dr. A.B., J.G. in N.B.T. Zoper del sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za obnovo postopka, se pritožujeta predlagateljici in pri tem uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in prvostopni sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi, podrejeno pa, da prvostopni sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožnici poudarjata, da se P. res ni izselila iz stavbe na naslovu pred pravnomočno zavrnitvijo zahtevka po vrnitvi v naravi, vendar so za to dejstvo, da se bo v doglednem času izselila oziroma preselila v prostore na K. ulico 2 v L, vedeli vsi nasprotni udeleženci, razen prvega. Tudi predlagateljici za to dejstvo nista vedeli, zato sta se v rednem postopku sprijaznili s tem, da obstojajo ovire za vrnitev hiše v naravi. Novo dejstvo kot obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni sama odselitev knjižnice iz stavbe, ampak vednost drugega, tretjega in četrtega nasprotnega udeleženca, da se bo knjižnica iz stavbe odselila in ne bodo več obstajale ovire za vrnitev stavbe v naravi. Ravno namen izpraznitve predlagateljicam ni bil znan v času rednega postopka Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 10. točke 1. odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če izve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pa pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanj ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu tega predpisa so nova dejstva le tista, ki so nastala do trenutka nastopa pravnomočnosti s tem izrednim sredstvom napadene odločbe. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti. Dejstvo, ki ga pritožnica navaja v pritožbi oziroma prej v predlogu za obnovo postopka – preselitev knjižnice – je nastalo po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da zatrjevani obnovitveni razlog že zato ni podan. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku, to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (člen 386. ZPP). Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati. Novo dejstvo – preselitev knjižnice – za katerega predlagateljici nista vedeli do trenutka, ko sta še lahko navajali nova dejstva in predlagali nove dokaze v pravnomočno končanem postopku, še ni obstajalo, pač pa je nastalo kasneje, po pravnomočnosti. Dejstva, ki so nastala pozneje, pa niso razlog za obnovo postopka, ne glede na v pritožbi zatrjevano vednost drugega, tretjega in četrtega nasprotnega udeleženca, da se bo knjižnica iz stavbe odselila in ne bo več ovir za vrnitev stavbe v naravi.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi 155. členom ZPP).

Ker nasprotna udeleženka MOL s svojim odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi zadeve, krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo. Prav tako pa Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 35. členu določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače.