Jedro

Glede premoženja, ki daje dohodke, ZSVarPre izvzema le premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, za kar pa ne gre v tej zadevi, saj je katastrski dohodek tožnice manjši od zneska bruto minimalne plače.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe v zvezi z zlorabo na delovnem mestu. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim izpolnjevati tudi finančni pogoj. Ta se ugotavlja glede na dohodke in prejemke prosilca in njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Na podlagi navedb prosilke je tožena stranka ugotovila, da je le-ta brezposelna in da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela nadomestilo v skupnem neto znesku 1.140,86 €. Nadalje je tudi ugotovila, da je prosilka lastnica do ½ kmetijskih zemljišč parc. št. 46, 47/2, 147/1, 147/3, 172/2, 172/3, 172/4 in 172/5 vse k.o. … ter do ½ nepremičnine parc. št. 492 k.o. …. Po podatkih geodetske uprave je imela na podlagi lastništva navedenih nepremičnin katastrski dohodek v višini 61,52 €. Ker nepremičnine prosilki ne dajejo dohodka višjega od bruto minimalne plače, ki znaša 763,06 €, se upoštevajo kot njeno premoženje. Po določbi 2. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) se namreč zgolj premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ne upošteva kot premoženje prosilca. Iz podatkov GURS je razvidno, da vrednost navedenih nepremičnin znaša skupno 43.377,00 €, upoštevaje prosilkin solastniški delež pa 21.688,50 €. Ker je torej prosilka lastnica premoženja, katerega vrednost presega znesek 13.780,00 €, ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica v tožbi navaja, da ni samska oseba, temveč je mati samohranilka dveh otrok, česar pa tožena stranka ni upoštevala. Prijavljena je na borzi, kjer dobiva 570,00 € nadomestila ter otroški dodatek v višini 48,00 €. Z navedenimi dohodki njena družina ne more preživeti. Hišo in zemljo je podedovala skupaj s sestro, vendar se od tega ne da živeti. Če želi kaj posejati, mora kupiti seme, zato od tega nima dobička. Prav tako je zemljo ob zadnji povodnji v celoti poplavila Drava. Vsak mesec mora tudi plačati za stroške, ki jih ima v zvezi s hišo in preživljanjem (elektrika, voda, odvoz smeti, Nigrad, telefon, RTV, vrtec) v višini 300,00 €. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje prosilca in njegovih družinskih članov. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona v povezavi s petim odstavkom 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) se brezplačna pravna pomoč ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre ter katerega vrednost dosega ali presega 13.780,00 €. To pomeni, da tudi v primeru, ko so dohodki prosilca in njegovih družinskih članov manjši od predpisanega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (14. člen ZBPP), ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje ali prihranki, ki presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnica solastnica do ½ zemljišč, ki ji dajejo katastrski dohodek v višini 61,52 € ter da vrednost njenega solastniškega deleža nepremičnin znaša 21.688,50 €. Navedene okoliščine v postopku tudi niso sporne, so pa bistvene za odločitev v zadevi. Kot je že pravilno ugotovila tožena stranka, pa se navedene nepremičnine na podlagi 2. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre upoštevajo kot premoženje tožnice pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Glede premoženja, ki daje dohodke, namreč ZSVarPre izvzema le premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače (763,06 €), za kar pa ne gre v tej zadevi, saj je katastrski dohodek tožnice (61,52 €) manjši od navedenega zneska. Zaradi navedenega je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj ima premoženje, ki presega znesek 13.780,00 €.

Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati tožničini tožbeni ugovori. Okoliščina, da ima tožnica še dva otroka, za katera je dolžna skrbeti, je relevantna pri ugotavljanju višine dohodka na družinskega člana. V obravnavanem primeru pa vloga tožnice ni bila zavrnjena iz razloga, ker bi naj njeni prejemki presegali predpisani cenzus, temveč iz razloga, ker ima premoženje, ki se upošteva po določbah ZSVarPre, in katerega vrednost presega višini 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.780,00 €). Navedena okoliščina namreč že sama po sebi zadošča za zavrnitev vloge ne glede na višino dohodkov, s katerimi razpolaga tožnica in njeni družinski člani. V okviru ugotavljanja izpolnjevanja finančnega pogoja pa se tudi ne upoštevajo izdatki, ki jih ima prosilec za preživljanje, niti morebitne obveznosti na podlagi sodnih ali administrativnih prepovedi.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).