2. 6. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Irene Plot, Žužemberk, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o., Ljubljana, na seji 2. junija 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PR p 81/2018 z dne 10. 5. 2018 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je bilo ugodeno pritožbi prekrškovnega organa, Policijske postaje Dolenjske Toplice, in s katero je Višje sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) spremenilo izpodbijano sodbo o zahtevi za sodno varstvo tako, da zahtevi za sodno varstvo ni ugodilo, da se plačilni nalog ne spremeni in da stroški postopka ne bremenijo proračun, pritožnica pa je morala plačati sodno takso v višini 40,00 EUR. Pritožnica je bila obsojena za prekršek po petem odstavku 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 68/16, 54/17 in 69/17 – popr. – v nadaljevanju ZPrCP). Zatrjuje kršitev pravic iz 23. in 25. člena Ustave in predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe.

2.Pritožnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 66. člena ZP-1, ki določata pravico prekrškovnega organa do pritožbe zoper odločbo sodišča o zahtevi za sodno varstvo. Svoj pravni interes utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo, nezakonito in protiustavno kategorizacijo parcel njenega brata v javno cesto ter s številnimi prekrški, ki naj bi iz tega izvirali.

3.Zatrjuje, da je izpodbijana ureditev v neskladju s 23. in 25. členom Ustave, ker omogoča, da prekrškovni organ vloži pritožbo zoper odločbo, s katero naj bi sodišče odločilo, da je državni organ neutemeljeno posegel v pravico državljana. Prekrškovni organ naj kot oblastni organ ne bi mogel biti nosilec ustavnih pravic in naj ne bi smel imeti aktivne legitimacije za vlaganje pravnih sredstev proti odločitvam sodišč.

4.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za tak akt gre v zadevi pritožnice. Pritožnica predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS. Po tej določbi gre za posebej utemeljen primer, če gre za odločitev o pomembnem ustavnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. Ta pogoj ni izpolnjen. Zato ustavna pritožba ni dovoljena in jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

6.Izpodbijani določbi ZP-1 ne učinkujeta neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudnica svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Z ostalimi navedbami pritožnica prav tako ne more utemeljiti pravnega interesa. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnice ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik Marko Šorli je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik