Jedro

Napačno je stališče, da solastnik nima upravičenega interesa na delu solastne nepremičnine, ki v naravi predstavlja pot, preko katere je edini dostop do nepremičnine, kjer stanuje, zgolj iz razloga, ker je le njen posestnik.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je T. O. svoj solastniški delež na nepremičninah, parc. št. 2512/1 in 410.S, k.o. C., do ½, med postopkom odsvojila D. D.. Nadalje je sodišče odločilo, da se nepremičnini, parc. št. 2512/1 in 410.S, obe k. o. C., ki sta v solasti prve predlagateljice do 6/14, druge predlagateljice do ½ in nasprotnega udeleženca do 1/14 razdružijo tako, da ju v celoti v last prejme predlagateljica D. D., ki je dolžna v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa predlagateljici J. D. plačati 16.155,50 EUR, nasprotnemu udeležencu M. O. pa 2.692,58 EUR, obema z obrestmi, po katerih se obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev pri NLB, d. d., od dneva pravnomočnosti sklepa dalje. J. D. in M. O. imata do poplačila na nepremičninah, ki sta predmet delitve, zakonito zastavno pravico do višine zneskov, kot izhajajo iz izreka. Odločilo je tudi, da je predlagateljica D. D. dolžna predlagateljici J. D. povrniti 270,40 EUR, nasprotni udeleženec pa 38,63 EUR od 540,81 EUR skupnih stroškov, oba v roku 15 dni.

(2) Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (UL RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami; ZPP, v zvezi z določbo 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, UL SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami; ZNP) pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovni postopek. Opredeljuje pritožbene stroške. Navaja, da je med postopkom ves čas zatrjeval in zahteval, da se nepremičnina razdruži tako, da prejme del zemljišča, parc. št. 2512, k.o. C., ki je v naravi pot in ki jo uporablja že sedaj, poleg tega pa še del zemljišča vzhodno od poti, do uživalne meje K., ki jima je bila tekom postopka priznana lastninska pravica. Nasprotni udeleženec je posestnik nepremičnine, parc. št. 2511/1, k.o. C., ki stoji neposredno ob parc. št. 2512 in parc. št. 410.S, obe k.o. C., ki nima drugega dostopa kot preko parcele 2512, k.o. C.. S tem je svoj pravni interes, da pridobi ta del solastnega zemljišča v naravi, obrazložil in utemeljil, pojasnil je pa tudi, da je nepremičnina, parc. št. 2511/1 k.o. C. zgolj začasno, do vračila posojila, v lasti posojilodajalca in da jo bo v kratkem ponovno pridobil v last. Poudarja, da je primarni način delitve solastnine fizična delitev, pri čemer je odločilen upravičen interes solastnika do določenega dela stvari, nato pa pojasnjuje, zakaj bi fizična delitev navedene nepremičnine v nasprotju z mnenjem cenilca vendarle bila možna. Zaključek izvedenca, da bi bila z oddelitvijo zemljišča, parc. št. 2512/1 manj vredna zato, ker ne bi bilo dovolj funkcionalnega zemljišča za postavitev enostavnih objektov, je nesmiselna, saj je nepremičnina z vsako razdružitvijo vredna manj, poleg tega pa se na tem delu parcele ne bi smelo graditi oziroma postavljati enostavnih objektov, saj predstavlja edini dostop do pritožnikove nepremičnine. Navaja, da je na izvedensko mnenje podal pripombe, ki pa jih sodišče ni upoštevalo, ker ni založil predujma, pri čemer bi ta strošek moral založiti predlagatelj. Ni se strinjal z ugotovitvami cenilca glede razdelitve nepremičnine, prav tako pa ne z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine. Od ugotovljene vrednosti nepremičnine, ki je predmet delitve, je odvisna vrednost deleža nasprotnega udeleženca. Sodišče bi moralo navesti razloge, zakaj je cenilnemu mnenju v celoti sledilo. Dejansko stanje tako ni niti popolno niti pravilno ugotovljeno, materialni predpisi pa so napačno uporabljeni. Izpodbijanega sklepa se zaradi pomanjkljive obrazložitve in pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ne da preizkusiti, posledično pa je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

(3) Predlagateljici na pritožbo nista odgovorili.

(4) Pritožba je utemeljena.

(5) Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, poleg tega pa tudi ni v celoti ugotovilo relevantnega dejanskega stanja.

(6) Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da nasprotni udeleženec nima upravičenega interesa na delu solastne nepremičnine, ki v naravi predstavlja pot, preko katere je edini dostop do sosednje nepremičnine, kjer stanuje, zgolj iz razloga, ker je le posestnik te sosednje nepremičnine. Pravni standard "upravičenega interesa" omogoča upoštevanje številnih različnih dejanskih stanj, ki nastajajo pri delitvi stvari tako glede udeležencev delitve kot tudi glede predmeta delitve. Lastništvo sosednje nepremičnine je lahko ena od okoliščin, ki jih sodišče pri ugotavljanju upravičenega interesa upošteva, kar pa ne pomeni, da posest te nepremičnine samo po sebi ne zadošča. Pojem upravičenega interesa je torej prvo sodišče napačno, preozko razlagalo in s tem napačno uporabilo 2. odst. 70. čl. Stvarnopravnega zakonika (UL RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami; SPZ).

(7) Napačna pa je tudi ugotovitev prvega sodišča, oprta na mnenje izvedenca, da fizična delitev nepremičnine v naravi ni možna, pri čemer je v skladu z določbo SPZ to primarni način delitve (2. odst. 70. čl. SPZ), ki ima prednost celo pred upoštevanjem velikosti solastnega deleža. Izvedenec in cenilec gradbene stroke Ž. K. celo je izrecno navedel, da bi bila glede na konfiguracijo terena in lego objekta fizična delitev nepremičnine mogoča. Vendar pa je navedel tudi, da je možna (le) v primeru, da bi se s predlogom strinjali predlagateljici in izrazil svoje mnenje, da se predlagateljici upravičeno s takšnim predlogom ne strinjata, in sicer zaradi zmanjšanja tržne vrednosti parcele zaradi manjše velikosti funkcionalnega zemljišča in zaradi zmanjšanja možnosti postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih dovoljuje gradbena zakonodaja (ne pa zato, ker konfiguracija terena ali lega objekta tega ne bi dovoljevali, kot sta trdili predlagateljici). Tak razlog za izvedenčev pravni zaključek pa je napačen in ga sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati. Sodišče v nepravdnem postopku odloča o načinu delitve namreč le v primeru, če se solastniki o tem ne morejo sporazumeti (2. odst. 70. čl. SPZ). Vsaka nepremičnina pa se s fizično delitvijo zmanjša ter posledično izgubi na vrednosti. Civilna delitev se opravi le v primeru, ko fizična delitev ni možna, ali pa je sicer možna, vendar pa le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (4. odst. 70. čl. SPZ). Do kakšnega zmanjšanja vrednosti nepremičnine bi ob fizični oddelitvi dela parcele, kot jo predlaga nasprotni udeleženec, prišlo, izvedenec ne pojasni. Razlog, da bi bila v primeru oddelitve parcele onemogočena možnost postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, je neupošteven, saj predlagateljici sploh nista zatrjevali, da želita na delu parcele, ki jo v last želi nasprotni udeleženec, postavljati kakršnekoli objekte.

(8) Poziv sodišča prve stopnje nasprotnemu udeležencu, naj zaradi izdelave dopolnitve cenitve založi predujem za stroške cenilca, sicer bo štelo, da pripombe umika, je v nasprotju z določbo 36. čl. ZNP, po kateri mora stroške izvedbe tega dokaza vedno (v celoti) založiti predlagatelj, in v nasprotuj z določbami ZPP o dokazovanju z izvedenci (2. odst. 254. čl. ZPP). Mnenje izvedenca je bilo namreč nejasno in nepopolno in bi ga moralo sodišče vrniti izvedencu v popravo in dopolnitev tudi brez pobude nasprotnega udeleženca. Pritožnik je sicer z uveljavljanjem procesne kršitve prekludiran. Po določbi 286.b čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče, kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Sodišče prve stopnje je nasprotnega udeleženca k založitvi predujma pozvalo z dopisom z dne 9. 4. 2009. Slednji bi tako moral navedeno kršitev določb postopka uveljavljati vsaj na naroku 30. 9. 2009, česar pa ni storil. Vendar je v posledici navedenega dejansko stanje napačno in tudi nepopolno ugotovljeno, kot je pojasnjeno zgoraj.

(9) Na podlagi navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi in v skladu z določbo 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP sklep sodišča prve stopnje razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Glede na obseg in naravo kršitev namreč ni primerno, da bi pritožbeno sodišče sâmo dopolnilo postopek oziroma odpravilo ugotovljene napake.

(10) Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ugotoviti, ali je delitev nepremičnine, parc. št. 2512/1, k.o. C., v naravi mogoča, in sicer brez napak, ki so zgoraj pojasnjene. Ugotoviti bo moralo možnost fizične delitve celotne solastne nepremičnine, parc. št. 2512/1 in parc. št. 410.S, saj je odločitev, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki ali pa bi njihova skupnost prenehala s civilno delitvijo, dopustna le, če je o tem med slednjimi soglasje. Če bo prvo sodišče ugotovilo, da je delitev v naravi mogoča, je treba upoštevati, da ima posestnik sosednje nepremičnine, ki del solastne stvari uporablja kot edini dostop do svojega prebivališča, gre pa že v naravi za pot, na tem delu upravičen interes. S tem v zvezi pa bo treba ugotoviti še resničnost navedb predlagateljic, da teče zoper nasprotnega udeleženca postopek za izselitev iz stanovanjske hiše na sosednji nepremičnini (parc. št. 2511/1) oziroma navedbe slednjega, da je sosednja nepremičnina (parc. št. 2511/1) v lasti posojilodajalca zgolj začasno do vrnitve posojila ter da jo bo nasprotni udeleženec kmalu ponovno dobil v last. Glede upravičenosti interesa nasprotnega udeleženca na delu, ki je v naravi pot, naj prvo sodišče presodi tudi navedbe predlagateljic, da v primeru delitve nepremičnine v naravi na način, kot ga predlaga nasprotni udeleženec, ne bi več imeli dostopa do greznice in kompostnika.

(11) Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP.