Jedro

Delovno razmerje za določen čas preneha z potekom časa in zato prenehanje delovnega razmerja za določen čas ni mogoče enačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem, ki ima za posledico izgubo pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za delo Republike Slovenije z dne 26.11.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo enote Republiškega zavoda za zaposlovanje z dne 13.7.1992, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na 1. odstavek 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki taksativno našteva primere, ko zavarovanec pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti in sicer med drugim tudi v primeru, ko zavarovancu preneha delovno razmerje na podlagi pisne izjave ali pisnega sporazuma s pooblaščenim organom organizacije oziroma delodajalca. Ker je tožnici dne 25.3.1992 prenehalo delovno razmerje pri banki na podlagi njene pisne izjave z dne 20.2.1992, tožnica ne izpolnjuje enega bistvenih pogojev, ki jih za pridobitev pravice do denarnega nadomestila določa zakon. Tudi delovno razmerje pri podjetju ..., ki ga je tožnica sklenila za določen čas do 30.4.1992, je tožnici, kot sama navaja, prenehalo zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s pritožbenim ugovorom tožnice, da je odpovedala delovno razmerje v banki, ker je dobila zagotovilo, da bo sklenila delovno razmerje v podjetju ..., tožena stranka navaja, da bi morala tožnica, da bi lahko uspešno uveljavljala svoje pravice, ravnati skrbneje in podati pisno odpoved delovnega ramerja pri banki šele potem, ko bi od novega delodajalca prejela sklep o izbiri.

Tožena stranka s tožbo izpodbija navedeno odločbo in navaja, da ji je prenehalo delovno razmerje pri banki zato, ker ji je bilo s strani podjetja ... zagotovljeno delovno razmerje za nedoločen čas. Brez tega zagotovila delovnega razmerja pri banki, sklenjenega za nedoločen čas, ne bi odpovedala. Ker pa je novi delodajalec zašel v ekonomske težave, poprejšnjega dogovora o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas ni mogel izpolniti, pač pa je izpolnil obveznost le delno in sklenil delovno razmerje za določen čas. Meni, da je brez svoje krivde ostala brez zaposlitve, zato ji tožena stranka neutemeljeno odreka pravico do denarnega nadomestila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Pravna podlaga za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti je zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 - ZZZPB). Res je, kar navaja tožena stranka, da po določbi prve alinee 19. člena navedenega zakona ne gre pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti zavarovancu, ki mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pisne izjave ali pisnega sporazuma z delodajalcem. Da gre v obravnavani zadevi za primer, ki ga obravnava navedena zakonska določba, pa iz podatkov spisa ni mogoče zaključiti. Sklep o prenehanju delovnega razmerja, na katerega se sklicuje tožena stranka, iz katerega sicer izhaja, da je tožnici delovno razmerje prenehalo na podlagi pisne izjave, po presoji sodišča ne more biti edina podlaga za zaključek, da gre za primer iz prve alinee 19. člena navedenega zakona, ob tem ko tožena stranka ugotavlja, da se je tožnica po prenehanju delovnega razmerja pri banki zaposlila pri podjetju ..., kjer je sklenila delovno razmerje za določen čas in je zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila vložila po prenehanju delovnega razmerja za določen čas. Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom časa, zato po presoji sodišča prenehanja delovnega razmerja za določen čas ni mogoče izenačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem, ki ima za posledico izgubo pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, kot to razlaga tožena stranka. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru tožnici ne bi bilo mogoče priznati pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti le v primeru, če bi tožena stranka ugotovila okoliščine, ki kažejo na to, da je bilo enomesečno delovno razmerje za določen čas, sklenjeno v nasprotju z veljavno delovnopravno zakonodajo, oziroma z namenom pridobiti denarno nadomestilo. Takih okoliščin pa tožena stranka ne ugotavlja. Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba nezakonita, je moralo sodišče tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uprabilo kot redpubliški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljen ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).