Jedro

Po ustaljeni sodni praksi je pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. Dedič lahko pri sodišču poda izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine do konca zapuščinskega postopka in ne le do konca zapuščinske obravnave. Pri uveljavljanju dedne pravice oziroma nujnega deleža v pritožbi je zato prepoved navajanja novih dejstev in dokazov izključena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožnika in B. K. trpijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo: obseg zapuščine: da zapustnica ni napravila oporoke, kateri dediči prvega dednega reda so bili poklicani k dedovanju; da se je dedič C. C. odpovedal dedovanju in da sta se dediča S. in mld. S. K. priglasila k dedovanju po zakonu. Za zakonita dediča je razglasilo zapustničina vnuka A. A. in mld. B. B., vsakega do 1/2. 2. Dediča - zapustničina vnuka - sta vložila predlog za ponovno otvoritev zapuščinskega postopka, podrejeno pritožbo zoper sklep. Navajata, da sta šele po zapuščinski obravnavani izvedela, da je imela zapustnica še v februarju 2016 v solasti dve stanovanji v skupni vrednosti 36.000,00 EUR. Ob smrti je torej morala razpolagati s prejeto kupnino. Če ji ni bila nakazana, je to lahko razlog za ničnost pogodbe ali predstavlja terjatev dedičev zahtevati kupnino. Po obravnavi sta izvedela za okoliščine, ki predstavljajo prikrajšanje njunega nujnega dednega deleža in kažejo na namerno izigravanje dediča C. C., ki je celotno zapustničino premoženje pred njeno smrtjo prepisal nase. Že v letu 2011 mu je zapustnica podarila deleže na svojem premoženju z darilno pogodbo. To pomeni, da je treba njenemu premoženju prišteti vsa darila, ki jih je dala tistemu, ki pride v poštev kot zakoniti dedič.

3. C. C. je na vročeno vlogo odgovoril. Predlaga zavrženje ali zavrnitev predloga oziroma pritožbe dedičev in povračilo pritožbenih stroškov.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za ponovno otvoritev zapuščinske obravnave zavrnilo (sklep na redni št. 20a spisa). Odločiti je treba še o podrednem predlogu - o pritožbi zoper sklep o dedovanju.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje glede na pridobljene podatke in izjave strank, s katerimi je razpolagalo, pravilno odločilo o dedovanju po zapustnici. Pritožnika sta v zapuščinskem postopku sodelovala. Po 220. členu ZD1 ju pravnomočni sklep o dedovanju veže. V pritožbi uveljavljata zahtevo za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. S tem uveljavljata pravico do nujnega deleža. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica, ki jo je treba primarno uveljavljati v zapuščinskem postopku. Dediči, ki so sodelovali v pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku, po njegovem zaključku ne morejo več v pravdi uveljavljati nujnega deleža oziroma zahteve za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Po ustaljeni sodni praksi je pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju.2 Po 205. členu ZD namreč lahko dedič pri sodišču poda izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine do konca zapuščinskega postopka in ne le do konca zapuščinske obravnave. Pri uveljavljanju dedne pravice oziroma nujnega deleža v pritožbi je zato uporaba 337. člena ZPP3 v zvezi s 136. členom ZD (prepoved navajanja novih dejstev in dokazov) izključena.

7. Zaradi uveljavljanja pravice do nujnega deleža v pritožbenem postopku je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V njem naj sodišče prve stopnje ponovno razpiše zapuščinsko obravnavo, upošteva v pritožbi podani dedni izjavi pritožnikov ter ugotovi pravnorelevantna dejstva o zatrjevanem prikrajšanju nujnih deležev. Če bodo dejstva nesporna, bo upoštevaje 28. člen ZD lahko samo odločilo ali sta pritožnika upravičena do nujnega deleža. V primeru spornih dejstev pa bo treba zapuščinski postopek prekiniti in na pravdo napotiti tistega dediča, čigar pravica bo manj verjetna.

8. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 174. člena ZD.

1 Zakon o dedovanju, Ur. l. RS, št. 15/1976 s spremembami. 2 ..Primerjaj I Cp 4768/2008 z dne 21. 4. 2009 in VSL II Cp 1758/2013 z dne 15. 1. 2014 ter v opombi 3 ter odločbe našteto sodno prakso. 3 Ur. l. RS, št. 26/1999.