Jedro

Pri nujni brezplačni pravni pomoči gre za dodelitev pomoči zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, zaradi katere bi prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Tožnik je želel oprostitev plačila stroškov za prevoz na glavno obravnavo, ker je pričakoval, da bo razpisana obravnava, kar pa ni pogoj, ki bi dopuščal dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči. Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravica do izjave, je glavna obravnava, zaradi česar morajo imeti stranke možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo, saj gre na ta način za enako varstvo pravic strank iz 22. člena Ustave RS, vendar tožnik ravno iz razloga, ker predmetna obravnava še ni bila razpisana, ni izkazal nastanka stroškov, za katere je zaprosil za oprostitev plačila brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu oprostitve stroškov prevoza iz Zavoda za prestajanje kazni Maribor (v nadaljevanju ZPKZ MB) na glavno obravnavo na Okrajno sodišče v Trbovlje v zadevi P 36/2019. 2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prosilec podal prošnjo za dodelitev BPP za oprostitev stroškov prevoza iz ZPKZ MB na glavno obravnavo v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah P 36/2019 kot dopolnitev v povezavi z odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 61/2018, s katero mu je bila dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v navedeni zadevi, in sicer iz razloga, ker pričakuje, da bo obravnava razpisana kmalu, zaradi česar je svojo prošnjo označil kot nujno.

3. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da je organ navedbe vlagatelja preveril v elektronskem vpisniku in ugotovil, da trditve prosilca o vsebini odločbe BPP 61/2018 držijo, vendar da v zadevi Okrajnega sodišča v Trbovljah P 36/2019 ni razpisan narok za glavno obravnavo.

4. Organ je predlog za dodelitev BPP v okviru oprostitve stroškov prevoza iz ZPKZ MB na glavno obravnavo zavrnil iz razloga, ker meni, da glede na to, da je vlagatelju že bila dodeljena BPP za pravno zastopanje v navedenem pravnem postopku, da bo prosilec lahko svojo pravico do sodnega varstva v navedenem pravdnem postopku uveljavljal in uresničeval preko postavljenega odvetnika, kot izvajalca BPP, ki se bo kot prosilčev pooblaščenec udeleževal narokov, glavne obravnave in opravljal druga procesna dejanja, v skladu z željami prosilca oziroma z dogovorom s prosilcem. Zaradi navedenega je organ ocenil, da dodelitev BPP za stroške zagotavljanja prisotnosti prosilca za udeležbo na vseh narokih glavne obravnave predmetnega pravdnega postopka ni potrebna za uresničevanje pravice prosilca do sodnega varstva v smislu 1. člena ZBPP in je iz tega razloga vlogo zavrnil. 5. Organ je vlagatelju še pojasnil, da kolikor pa se bo tekom postopka želel zastopati sam, pa mu stroške izhoda obsojenca s spremstvom pooblaščene osebe plača Zavod na podlagi šestega odstavka 77. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1).

6. Tožnik vlaga tožbo, saj se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in navaja, da je prisotnost na obravnavi tožnikova pravica ne glede na to, če ga zastopa odvetnik ali ne. Prav tako meni, da se toženka nesmiselno sklicuje na določbo šestega odstavka 77. člena ZIKS-1, ko prelaga kritje stroškov prevoza na ZPKZ MB.

7. Tožnik še posebej izpostavlja, da udeležba na obravnavi ni ugodnost, ampak pravica udeleženca v postopku, zaradi česar meni, da je odločitev tožene stranke napačna. Kot dokazilo o pravici do dodelitve BPP tudi v tovrstnih zadevah prilaga dopolnilno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1938/2018 z dne 24. 4. 2020, ko je bila tožniku izdana dopolnilna odločba, s katero mu je zraven že odobrenega obsega redne BPP bila dodeljena tudi BPP kot oprostitev stroškov prevoza iz ZPKZ na sodišče. 8. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis

9. Tožba ni utemeljena.

10. Tožnik je v predmetni zadevi vložil tožbo za dodelitev nujne brezplačne pomoči, ki jo ZBPP ureja v 36. členu, po katerem mu, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo ali vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, pristojni Organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena istega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč).

11. Tožnik je želel, da mu organ za BPP izda dopolnilno odločbo k že odobreni dodelitvi BPP Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 61/2018, in sicer za prihod na sodišče na glavno obravnavo v zadevi Okrajnega sodišča v Trbovljah P 36/2019. 12. Namen BPP je v skladu s 1. členom ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP po navedenem zakonu pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V skladu z 2. členom se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa navedeni zakon.

13. Kot je že zgoraj navedeno, se v skladu s 36. členom ZBPP pri predlogu za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči takšna BPP dodeli samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, v skladu s četrtim odstavkom 36. člena istega zakona pa strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15. dneh po dodelitvi nujne BPP.

14. Pri nujni BPP gre torej za dodelitev BPP zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, zaradi katere bi prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Sodišče ugotavlja, da v predmetnem postopku niso bili izpolnjeni pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, saj prosilec takšne nujnosti ni izkazal, še posebej ob upoštevanju dejstva, da v predmetni zadevi P 36/2019, ki se vodi na Okrajnem sodišču v Trbovljah še ni bila razpisana glavna obravnava, česar niti tožnik ni zatrjeval. Tožnik je želel oprostitev plačila stroškov za prevoz, ker je pričakoval, da bo razpisana obravnava, kar pa ni pogoj, ki bi dopuščal dodelitev nujne BPP.

15. Sodišče se strinja z navedbo tožnika, da je prisotnost na obravnavi tožnikova pravica, saj pravica do izjave zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese. To zagotavlja, da je stranka subjekt in ne samo objekt posotpka. Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravica do izjave je glavna obravnava, zaradi česar morajo imeti stranke možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo,1 saj gre na ta način za enako varstvo pravic strank iz 22. člena Ustave RS2, vendar tožnik ravno iz razloga, ker predmetna obravnava še ni bila razpisana, ni izkazal nastanka stroškov, za katere je zaprosil za oprostitev plačila BPP. Stvar osebnega načrta, ki ga po ZIKS-1 izdela direktor Zavoda za prestajanje kazni pa je, na kak način se zaporniku omogoči udeležbo na obravnavi (77. člen ZIKS-1). V skladu s tretjim odstavkom 77. člena ZIKS-1, se pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti poleg kriterijev iz prvega odstavka istega člena upošteva tudi osebnost obsojenca, nevarnost pobega, vrsto in način storitve kaznivega dejanja, način nastopa kazni, mogoče odprte kazenske postopke, pa tudi druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe dodeljenih ugodnosti. Iz šestega odstavka istega člena ZIKS-1 tudi izhaja, da stroške izhoda iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe plača obsojenec, če obsojenec brez svoje krivde nima sredstvev, te stroške plača zavod.

16. Iz zgoraj navedenih razlogov je izpodbijani upravni akt po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zaradi česar je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 17. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za pravno vprašanje, pri čemer za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Enako VSL IV Cp 1361/2011 z dne 25. 5. 2011. 2 Iz 22. člena Ustave RS izhaja tudi pravica do enakopravnosti pravdnih strank. V pravdnem postopku mora vsaka stranka imeti možnost predstaviti svoja stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljao v slabši položaj nasproti drugi stranki. (Komentar Ustave RS k 22. členu, točka 58).