Jedro

Če policist, ki je zaznal prekršek, ni sam izdal plačilnega naloga in tudi ne gre za organizirano akcijo policistov, niso podani pogoji za izdajo plačilnega naloga po 57. členu ZP-1 na podlagi osebne zaznave.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba in plačilni nalog se razveljavita ter se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Prekrškovni organ Postaja prometne policije Ljubljana je s plačilnim nalogom 103318593 z dne 22. 3. 2012 storilca J. S. spoznal za odgovornega za storitev prekrškov po petem odstavku 50. člena, osmem odstavku 45. člena in četrtem odstavku 42. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katere mu je izrekel enotno globo 900,00 EUR in stransko sankcijo šest kazenskih točk v cestnem prometu. Okrajno sodišče v Domžalah je storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani plačilni nalog. S sodbo IV Ips 30/2013 z dne 16. 4. 2013 je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije in izpodbijano sodbo okrajnega sodišča ter plačilni nalog prekrškovnega organa razveljavilo in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje.

2. V ponovljenem postopku je Policija, naziv prekrškovnega organa v izpodbijanem plačilnem nalogu namreč ni naveden, iz vročilnice pa je razvidno, da je bil poslan z naslova Postaje prometne policije Ljubljana, s plačilnim nalogom 0000107004186 z dne 25. 9. 2013 storilca ponovno spoznala za odgovornega za zgoraj navedene prekrške in mu izrekla enotno globo 440,00 EUR. Okrajno sodišče v Kamniku je storilčevo zahtevo za sodno varstvo (pravilno: zahtevo za sodno varstvo storilčevega zagovornika) zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo izpodbijani plačilni nalog ter storilcu naložilo plačilo sodne takse ter vseh ostalih stroškov iz prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in nagrade ter potrebnih izdatkov zagovornika. Sodišče je še odločilo, da stroški zgoraj povzetega razveljavljenega postopka o prekršku bremenijo proračun.

3. Zoper pravnomočno odločbo o prekršku je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve drugega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi s 57. členom ZP-1. Vrhovna državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo in plačilni nalog razveljavi in zadevo vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

4. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil, in njegovemu zagovorniku, ki se z navedbami v zahtevi strinja.

B.

5. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da v obravnavanem primeru tudi v ponovljenem postopku niso bili podani pogoji za izdajo plačilnega naloga iz 57. člena ZP-1, saj plačilnega naloga ni izdal policist, ki je zaznal prekršek. Prekršek je zaznal policist v civilu med vožnjo s svojim avtomobilom, izven delovnega časa, zato je takega policista mogoče šteti le kot pričo, zaradi česar bi kot tak procesni udeleženec lahko podal le izjavo glede storjenih prekrškov. Prekrški torej niso bili osebno zaznani s strani pooblaščene uradne osebe, pa tudi ne z uporabo tehničnih sredstev ali naprav. Po zatrjevanju vrhovne državne tožilke je s tem podana kršitev prvega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1. 6. Prekrškovni organ v hitrem postopku o prekršku praviloma odloči z odločbo o prekršku, s plačilnim nalogom kot posebno obliko odločbe o prekršku pa le v primerih, ko pooblaščena uradna oseba prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav (prvi odstavek 57. člena ZP-1). Z odločbo o prekršku prekrškovni organ med drugim odloči, kadar niso izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga (osma alineja prvega odstavka 56. člena ZP-1). Vrhovno sodišče je s tem v zvezi že večkrat presodilo (na primer v sodbah IV Ips 33/2008 z dne 20. 5. 2008, IV Ips 59/2008 z dne 17. 6. 2008, IV Ips 124/2008 z dne 24. 2. 2009), da gre za osebno zaznavo takrat, kadar pooblaščena uradna oseba vse znake prekrška zazna neposredno s svojimi čutili, torej kadar je fizično navzoča ob storitvi prekrška in sama na podlagi lastnega opažanja ugotovi njegove znake. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 8/2005 z dne 30. 11. 2006 presodilo, da prekršek osebno zazna tudi policist, ki sodeluje pri odkritju prekrška v organizirani akciji več policistov.

7. Tako iz izpodbijane sodbe kot iz sodbe Vrhovnega sodišča I Ips 30/2013 z dne 16. 4. 2013, s katero je bil v tej zadevi pravnomočni plačilni nalog v prvem postopku razveljavljen, izhaja, da je storilčeve prekrške zaznal policist B. V., ki pa je bil v času opažanja storilčevih prekrškov „v civilu“. Isti policist je v ponovljenem postopku izdal izpodbijani plačilni nalog.

8. V zgoraj citirani sodbi je Vrhovno sodišče že obrazložilo, da ima tak policist lastnost priče, zato lahko v konkretnem primeru v postopku o prekršku le kot tak procesni udeleženec poda izjavo o storjenih prekrških. K temu je treba dodati, da policist, ki je v obravnavanem primeru opazil storilčeve prekrške, v času opažanja ni opravljal nalog in pooblastil policije, kar pomeni, da tudi ni imel lastnosti pooblaščene uradne osebe, ki bi lahko izdala odločbo o prekršku ali plačilni nalog (prvi odstavek 29. člena v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena Zakona o policiji, veljavnega v času izdaje prvega plačilnega naloga). Take lastnosti policist B. V. v tej zadevi ni mogel pridobiti niti kasneje, ko je pričel z opravljanjem nalog in pooblastil policije, saj je še vedno lahko imel le lastnost priče. Plačilni nalog po prvem odstavku 57. člena ZP-1 lahko izda le tista pooblaščena uradna oseba, ki je prekršek zaznala osebno ali z uporabo tehničnih sredstev ali naprav. V ponovljenem postopku je izpodbijani plačilni nalog izdal policist, ki ima lastnost priče, nima pa lastnosti pooblaščene uradne osebe. Zato tudi v ponovljenem postopku niso izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga iz prvega odstavka 57. člena ZP-1. 9. Vrhovno sodišče je ugotovilo zatrjevano kršitev prvega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1. Zato je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano sodbo in plačilni nalog razveljavilo ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moral prekrškovni organ o prekrških, ki se očitajo J. S., po izvedenem hitrem postopku o prekršku iz 55. člena ZP-1 odločiti z odločbo o prekršku (56. člen ZP-1).