Jedro

Zakonodajalec je postavil dohodkovno mejo, ko je prosilec še upravičen za pridobitev brezplačne pravne pomoči in sodišče je na to mejo vezano. Zakonodajalec namreč v ZBPP ni dal organom za brezplačno pravno pomoč in sodišču možnosit, da na podlagi diskrecije ali določenega polja proste presoje to mejo spreminjajo glede na okoliščine posamičnega primera. Tožnik pa v konkretnem primeru tudi ne oporeka ugotovljenemu dejstvu glede višine dohodka, ki ga je prejel v relevantnem obdobju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanima aktom je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom razdelitve premoženja. V obrazložitvi akta se sklicuje na določila 1. in 2. odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), na 10. in 12. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), na podlagi katerih je organ ugotovil, da je bil dohodek prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je januarja, februarja in marca 2018, skupno v višini 1.853,76 EUR, ki obsega neto pokojnine prosilca, ki jih tožnik prejema v Sloveniji in na Hrvaškem. Povprečni mesečni dohodek prosilca znaša 617,92 EUR, kar pa presega višino dva-kratnika osnovnega minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 297,53 EUR; dva-kratnik tega zneska znaša torej 595,06 EUR, takšni dohodki pa po zakonu izključujejo prosilca do pridobitve brezplačne pravne pomoči. Zaradi tega se organ ni spuščal v presojo višine tudi drugega premoženja prosilca ter v presojo objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. V tožbi tožnik pravi, da bi bilo njegovi prošnji ugodeno, če bi prejemal dohodek v višini 595,06, prejema pa 617,92 EUR in prosi sodišče za razmislek, pri čemer opisuje tudi svoje premoženjsko stanje, ko ima 45% delež trisobnega stanovanja, 50% delež dvosobnega stanovanja ter 45% delež zazidljivega zemljišča. Trudi se, da bi sporazumno razdelil to premoženje, vendar ne more vzpostaviti stika z nasprotno stranjo, odvetniki pa zahtevajo visoko nagrado za zastopanje. Pripravljen je vrniti brezplačno pomoč, če bi jo dobil. 3. Tožba ni utemeljena.

4. Zakonodajalec je postavil dohodkovno mejo, ko je prosilec še upravičen za pridobitev brezplačne pravne pomoči in sodišče je na to mejo vezano (125. člen Ustave). Zakonodajalec namreč v ZBPP ni dal organom za brezplačno pravno pomoč in sodišču možnost, da na podlagi diskrecije ali določenega polja proste presoje to mejo spreminjajo glede na okoliščine posamičnega primera. Ker tožnik ne oporeka ugotovljenemu dejstvu glede višine dohodka, ki ga je prejel v relevantnem obdobju, sodišče lahko sledi utemeljitvi izpodbijanega akta, in mu ni treba ponavljati razlogov za odločitev (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).