Jedro

Sodno poravnavo so sklenili B. B., C. C. in Č. Č. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi je razviden dedni dogovor, ki sta ga sklenila dediča, B. B. in C. C. Iz tega zapisnika je tudi razvidno, da Č. Č. pri dednem dogovoru upoštevaje sklenjeno sodno poravnavo ni več sodeloval. Zato po mnenju sodišča odločitev toženke, da tožniku ni bila priznana nagrada za sklenitev sodne poravnave ni pravilna in nima podlage v Odvetniški tarifi. Gre dejansko za dva različna instituta, ki sta bila sklenjena med različnimi strankami in z različnimi pravnimi posledicami.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2801/2018 z dne 8. 5. 2019 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) je na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožniku odmerilo nagrado in stroške zastopanja v višini 296,76 EUR, ki povečan za 22 % DDV skupno znaša 362,05 EUR, medtem ko je višji zahtevek zavrnilo (I. izreka). V točki II. izreka je bilo odločeno, da se odvetniški stroški iz I. izreka sklepa izplačajo iz sredstev za brezplačno pravno pomoč na transakcijski račun odvetnika, v III. točki izreka pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik zavezanec za plačilo DDV.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2801/2018 z dne 5. 11. 2018 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanjem pred sodiščem prve stopnje v zapuščinskem postopku pred Okrajnem sodiščem v Ljubljani III D 814/2018, po dne 17. 2. 2018 umrli A. A., od dne 27. 10. 2018 dalje. Toženka je tožniku priznala nagrado na podlagi Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15, v nadaljevanju OT), v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 – 97/14, v nadaljevanju ZOdv) v zvezi s 1. členom Zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 97/14), ki določa, da je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. Vrednost odvetniške točke na dan izdaje tega sklepa je znašala 0,60 EUR.

3. Toženka je pri odmeri nagrade odvetniku upoštevala vrednost zapuščine v višini 10.000,00 EUR, kot izhaja iz zapisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 814/2018 z dne 18. 3. 2019 (400 točk - vrednost storitve po tarifni št. 18/1 OT). Odvetniku je po tarifni št. 22/2 OT v povezavi s tarifno št. 18/1 OT, za zastopanje upravičenca na zapuščinski obravnavi z dne 8. 11. 2018 priznala nagrado v višini 100 točk (200 x ½), po tarifni št. 39/3 OT, za pripravo in vložitev štirih obrazloženih dopisov sodišču, nagrado v skupni višini 100 točk (4 x 25 točk za vsak dopis), po tarifni št. 3/1 (2. alineja) OT za sklenitev dednega dogovora z dne 18. 3. 2019, ki hkrati zajema tudi zastopanje upravičenca na naroku z dne 18. 3. 2019, na katerem je bil dedni dogovor sklenjen, nagrado v višini 200 točk (100 točk + 100 %). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je toženka navedla, da je za že priznani nagradi za sklenitev dednega dogovora z dne 18. 3. 2019 vključena tudi nagrada za sklenjeno sodno poravnavo na naroku z dne 8. 11. 2018. Ker je toženka odvetniku v celoti priznala nagrado za sklenitev dednega dogovora, bi po mnenju toženke v takšnem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrade odvetniku. Toženka je odvetniku priznala še nagrado na podlagi četrtega odstavka 6. člena OT za odsotnost iz pisarne zaradi dveh voženj iz Medvod, kjer ima odvetnik svojo pisarno na Okrajno sodišče v Ljubljani, in sicer na dva naroka za glavno obravnavo v obe smeri v skupni višini 40 točk (4 x 10 točk za vsako stran sedemkratne vožnje v trajanju do pol ure). Dodatno je toženka po 11. členu OT priznala tožniku pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 17,6 točke. Navedene potrebne izdatke je po ustaljeni sodni praksi odmerila v višini 2 % od polne nagrade v višini 880 točk, ki bi odvetniku pripadala po OT (brez upoštevanja polovičnega zmanjšanja nagrade po 17. členu ZOdv). Toženka je tožniku po 10. členu OT priznala potrebne izdatke iz naslova kilometrine v skupni višini 22,20 EUR (60 km x 0,37 EUR) za dvakratno pot iz Medvod, kjer ima odvetnik svojo pisarno na Okrajno sodišče v Ljubljani in nazaj. Skupna višina odvetniku priznane nagrade in potrebnih izdatkov tako znaša 296,76 EUR, ki je bila povečana za 22 % DDV v višini 65,29 EUR in torej znašajo skupni odvetniški stroški 362,05 EUR.

4. Tožnik vlaga tožbo ker se z odločitvijo toženke glede zneska priznane nagrade ne strinja, saj iz izpodbijanega sklepa izhaja, da toženka del priglašene nagrade tožniku ni priznala in je plačilo izvedenih in obračunanih storitev neutemeljeno zavrnila. Tožnik navaja, da iz vloge za priglasitev stroškov z dne 8. 4. 2019 izhaja, da se je tožnik udeležil dveh zapuščinskih obravnav in priglasil opravljeno storitev, in sicer za zastopanje na zapuščinski obravnavi dne 18. 11. 2018: nagrado v višini 350 po Odvetniški tarifi in 22 % DDV, za sklenitev sodne poravnave v višini 875 točk po Odvetniški tarifi in 22 % DDV, odsotnost iz pisarne v višini 80 točk po Odvetniški tarifi in 22 % DDV, potne stroške v znesku 11,10 EUR in 22 % DDV in za zastopanje na zapuščinski obravnavi dne 18. 3. 2019: nagrado v višini 350 točk po Odvetniški tarifi in 22 % DDV, sklenitev dednega dogovora v višini 875 točk po Odvetniški tarifi in 22 % DDV, odsotnost iz pisarne v višini 80 točk po Odvetniški tarifi in 22 % DDV ter potne stroške v znesku 11,10 EUR in 22 % DDV. Tožnik se strinja, da je vrednost zapuščine znašala 10.000,00 EUR. Tudi vse ostale priznane stroške, ki jih tožnik ne izpodbija s to tožbo, tožnik sprejema. Izrecno pa tožnik nasprotuje obračunanim stroškov, upoštevaje, da sta bili v zapuščinskem postopku sklenjeni tako sodna poravnava kot tudi dedni dogovor. Toženka je podala obrazložitev, da je v priznani nagradi za sklenitev dednega dogovora z dne 18. 3. 2019 vključena tudi nagrada za sodno poravnavo na naroku dne 8. 11. 2018. Tožnik meni, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, na takšni podlagi pa tudi napačno uporabljeno materialno pravo, saj so stroški nepravilno odmerjeni. Toženka bi morala za sklenitev sodne poravnave dne 8. 11. 2018 tožniku priznati tudi nagrado iz tega naslova – nagrado po tarifni št. 3/1 (1. alineja) OT v zvezi s tarifno št. 22 OT, in sicer 20 točk + zvišano 100 % = 400 točk x ½ = 200 točk). Tožnik se z obrazložitvijo toženka ne strinja, saj meni, da gre za povsem ločeni (sodni) opravili, glede katerih je tako pravno kot tudi dejanska podlaga različna. Upoštevati, da so sodno poravnavo z dne 8. 11. 2018 sklenile druge osebe kot dedni sporazum z dne 18. 3. 2019. Sodno poravnavo so namreč sklenili B. B., C. C. in Č. Č., torej vsi upravičeni dediči. Vendar se je Č. Č. na zapuščinski obravnavi dne 18. 11. 2018 odpovedal dedovanju, poleg tega pa se je s podpisom sodne poravnave odpovedal tudi tožbenemu zahtevku za povrnitev plačila stroškov domske oskrbe zapustnice A. A. in sicer tako proti zapuščini kot tudi proti dedičema B. B. in C. C. Gre za povsem samostojen dogovor, ki nima nikakršne zveze s kasneje sklenjenim dednim dogovorom med dednima upravičencema, ki sta se k dedovanju priglasila in zapuščino sprejela. Vse navedeno izhaja iz obeh zapisnikov zapuščinske obravnave. Dednega dogovora z dne 18. 3. 2019 v nobenem primeru ni mogoče enačiti s sodno poravnavo z dne 18. 11. 2018, saj so pri podpisu sodne poravnave sodelovali trije upravičeni dediči, pri podpisu dednega dogovora pa le dediča, ki sta se priglasila k dedovanju. Gre za dve povsem samostojni opravili na dveh zapuščinskih obravnavah in med različnimi subjekti, zato je treba za vsako izmed njih tožniku priznati nagrado in ne gre za nikakršno podvajanje nagrade.

5. Nadalje se tožnik ne strinja s priznanjem stroškov pristopa na narok dne 18. 3. 2019, saj bi toženka morala tožniku priznati stroške pristopa na narok v skladu z 2. točko tarifne številke 22, ki za zastopanje na vsakem posameznem naroku predpisuje nagrado 50 % iz 1. točke tarifne številke 18 OT. Upoštevaje vrednost zapuščine 10.000,00 EUR bi toženka morala tožniku priznati 100 točk (400 točk do 50 % je 200 točka x ½ je 100 točk). Poleg nagrade za zastopanje pa kot je že povedano še nagrado za sklenitev dednega dogovora. Sklepno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek ter da toženki naloži plačilo stroškov tega postopka.

6. Toženka na tožbo ni odgovorila.

**K točki I. Izreka**

7. Stranki sta se odpovedali glavni obravnavi, zato je sodišče na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov.

8. Tožba je utemeljena.

9. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo toženke št. Bpp 2801/2018 z dne 5. 11. 2018 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani III D 814/2018 po dne 17. 2. 2018 umrli A. A., od dne 27. 10. 2018 dalje. Prav tako ni sporno, da je tožnik opravil storitve brezplačne pravne pomoči in pravočasno vložil stroškovnik za opravljene storitve. Sporno je priznanje nagrade za dedni dogovor in priznanje stroškov pristopa na narok dne 18. 3. 2019. 10. Tarifna številka 3 OT določa število točk, ki se priznajo odvetniku za sklenitev poravnave pred začetkom pravdnega, nepravdnega in izvršilnega postopka pred poravnalnim narokom in v postopku mediacije ali med temi postopki in v delovnih in socialnih sporih, in sicer v prvi alineji pred začetkom postopka ali na poravnalnem roku – po 1. točki tarifne številke 15 in po tarifnih številkah 16, 18, 22, 23, 26 in 27 zvišano za 150 % in po drugi alineji na naroku ali izven naroka – po 1. točki tarifne številke 15 in po tarifnih številkah 16, 18, 22, 23, 26 in 27 zvišano za 100 %. Tožniku je bila priznana nagrada za sklenjen dedni dogovor, ki je bil sklenjen na zapuščinski obravnavi dne 18. 3. 2019, medtem ko mu nagrada za sklenitev sodne poravnave na zapuščinski obravnavi dne 8. 11. 2018 ni bila priznana. Sodišče se strinja s tožnikom, ki meni, da bi mu morala biti priznana tudi nagrada za sklenitev poravnave in da ni pravilno stališče toženke, ki meni, da je v nagradi za dedni dogovor vključena tudi nagrada za sodno poravnavo. Kot je razvidno že iz tarifne številke 3. OT, to je iz prve in druge alineje, da je sklenitev poravnave možna tako pred začetkom postopka ali na poravnalnem roku ali pa na naroku ali izven naroka. Nesporno je v obravnavani zadevi bila sklenjena sodna poravnava na prvi zapuščinski obravnavi, na katerem so upravičeni dediči predlagali sklenitev sodne poravnave s katerim bo urejeno razmerje do Č. Č. Sodno poravnavo so sklenili B. B., C. C. in Č. Č. S sodno poravnavo je bilo sklenjeno, da se Č. Č. v celoti odpoveduje tožbenemu zahtevku za povrnitev plačila stroškov domske oskrbe zapustnice A. A., in sicer tako priti zapuščini kot tudi proti B. B. in C. C. in so s tem urejene vse njihove medsebojne pravice in obveznosti. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 18. 3. 2019 pa je razviden dedni dogovor, ki sta ga sklenila dediča, in sicer B. B. in C. C. Iz tega zapisnika je tudi razvidno, da Č. Č. pri dednem dogovoru upoštevaje sklenjeno sodno poravnavo ni več sodeloval. Zato po mnenju sodišča odločitev toženke, da tožniku ni bila priznana nagrada za sklenitev sodne poravnave ni pravilna in nima podlage v Odvetniški tarifi. Gre dejansko za dva različna instituta, ki sta bila sklenjena med različnimi strankami in z različnimi pravnimi posledicami.

11. Utemeljen je tudi tožbeni ugovor glede priznanja stroškov pristopa tožnika za zastopanje upravičenca na zapuščinski obravnavi dne 18. 3. 2019. Ti stroški so bili tožniku priznani za pristop tožnika za zastopanje upravičenca na zapuščinski obravnavi dne 8. 11. 2018, za zapuščinsko obravnavo dne 18. 3. 2019 pa so, kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa izostali, bi pa mu morali biti priznani.

12. Sodišče je po ugotovitvi, da je toženka zmotno uporabila Odvetniško tarifo tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 je toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

**K II. točki izreka**

13. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik) tožniku priznalo stroške postopka v višini 285,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). Sodišče je tožniku dosodilo tudi zakonske zamudne obresti od stroškov postopka, ki tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno izplačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanja obveznosti. Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c taksne tarifne Zakona o sodnih taksah).